Tiskane izdaje
Berlin – Predsednika Francije in Nemčije sta v petek obiskala »hrib smrti« v francoski Alzaciji, kjer je med prvo svetovno vojno umrlo približno 30.000 vojakov obeh držav. Hartmannswillerkopf po nemško ter Vieil Armand po francosko je na območju, ki je preživelo neštete spopade evropskih nacionalnih velesil, in v obdobju nevarnih svetovnih napetosti še en dokaz nesmiselnosti vojn.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je v Parizu pohvalil evropsko pobudo svojega gostitelja Emmanuela Macrona in dodal, da sta nekdanji sovražnici Nemčija in Francija zdaj odločeni popeljati Evropo v boljšo, upanja polno prihodnost. »Strinjamo se z oceno, da je nujna nova utemeljitev Evropske unije.« Po njegovem bo za nemško-francoske pobude odločilno prihodnje leto. O obeh državah kot motorju v EU je govoril tudi Macron in napovedal pogovore s kanclerko Angelo Merkel o »novem evropskem projektu« takoj po ustanovitvi nove nemške vlade.
V delu konservativno-liberalne Nemčije so nekateri predlogi francoskega predsednika še sporni, med njimi zlasti skupni proračun evrskega območja. Evropa, ki se zaveda svoje krvave zgodovine, lahko vsekakor svetuje drugim, kako se ji izogniti, in res je Macron na srečanje v Pariz in Alzacijo, ki je v stoletjih pred drugo svetovno vojno večkrat prešla iz ene državne uprave pod drugo in nazaj, prihitel iz Saudske Arabije, kjer je prestolonasledniku Mohamedu bin Salmanu ponudil posredovanje v čedalje nevarnejšem sporu z Iranom. Oba voditelja družijo mladost in velikopotezni načrti, saj poskuša komaj 32-letni močni saudski mož reformirati puščavsko naftno kraljevino.
Predsednika v strelskih jarkih iz prve svetovne vojne. Foto: Reuters
Preobrazba Saudske Arabije
Najvidnejša sprememba pod njegovim vodstvom bo pravica do vožnje avtomobila za Saudijke, načrtuje tudi gospodarsko preobrazbo in prelevitev skrajno konservativne sunitske kraljevine v zmerno in odprto islamsko državo. »Sedemdeset odstotkov Saudijcev je mlajših od trideset let in, odkrito rečeno, ne bomo zapravili še trideset let življenja za spopadanje s skrajnimi idejami, uničili jih bomo zdaj in takoj,« je povedal v intervjuju za britanski Guardian.
Mladi princ že obračunava z dosedanjo kraljevsko nomenklaturo, v omenjenem intervjuju pa je za vse napačno, kar se je v minulih tridesetih letih zgodilo v njegovi državi in na Bližnjem vzhodu, obtožil šiitski Iran. »Po iranski revoluciji leta 1979 so hoteli ta model posnemati v različnih državah, med njimi tudi v Saudski Arabiji. Nismo vedeli, kako se soočiti s tem in problem se je razširil po svetu. Zdaj je čas, da se ga znebimo.« Za nedavni ponesrečeni raketni napad na letališče prestolnice v Riadu obtožujejo iranske zaveznike iz Jemna, saudske obtožbe na račun šiitske islamske republike pa so se medtem razširile tudi na Libanon, ki je še bližje Evropi in kjer se križa še več nevarnih interesov.
Spomin na vojno kot svarilo pred sodobnimi nevarnostimi. Foto: Reuters
Muzej sprave
Tudi Francija je obsodila raketni napad na Riad, skupaj z Nemčijo in drugimi evropskimi državami pa kljub temu vztraja pri jedrskem sporazumu z Iranom iz leta 2015. Ko sta v petek odpirala muzej sprave ob »hribu smrti« (Hartmannswillerkopf/Vieil Armand), katerega temeljni kamen sta postavila njuna predhodnika Joachim Gauck in François Hollande, sta lahko predsednika Nemčije in Francije razmišljala tudi o teh nevarnostih.
Še pred stoletjem je Evropa svoje napetosti izvažala po svetu, zdaj pa njej grozijo enako resne iz soseščine, na katero stara celina, kot je dokazala tudi krvava sirska državljanska vojna z milijoni beguncev, nima veliko vpliva. Ob spominu na strelske jarke iz prve svetovne vojne, v katerih so desettisoči do kolen v človeških iztrebkih in kosih trupel bojevali boje brez upanja na zmago, lahko evropski voditelji vsaj opozarjajo na današnje nevarnosti.
Poklon žrtvam v Alzaciji. Foto: Reuters
