Strah pred stroji za cenzuriranje vsebin

Ljubljana – Vsi se strinjajo, da je reforma več kot nujna, a vsakršne spremembe zgolj zaradi sprememb bi učinkovale slabo, se strinja večina vpletenih in zainteresiranih. Marco Giorello, vodja oddelka za avtorske pravice v evropski komisiji, je povedal, da s predlaganimi spremembami avtorskopravno zakonodajo zgolj modernizirajo.

»Odločili smo se predlagati močnejšo evropsko regulacijo tistega, kar so do zdaj ščitile nacionalne zakonodaje. Ključna pri tem je transparentnost, ki bo povečala pogajalsko moč avtorjev.« V predlaganem paketu reform sta dve uredbi, ki bosta – če ju bodo evropski parlamentarci sprejeli – takoj učinkovali v državah članicah, in dve direktivi, za kateri bi članice imele določen čas za implementacijo v nacionalne zakonodaje. Komisija je ob napovedi reform pred dvema letoma za enotni evropski digitalni trg naštela več ciljev, med njimi širši dostop do vsebin po vsej Uniji, več izjem pri zaščiti avtorskih del (predvsem v šolstvu, raziskovanju in skrbi za kulturno dediščino), boj proti piratstvu. Kritiki so se še posebej lotili predlagane direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, češ da preti uvesti norosti, med njimi obvezno filtriranje in blokiranje spletnih vsebin, podatkovno rudarjenje pa bi bilo dopuščeno le raziskovalnim institucijam, ne pa neštetim drugim uporabnikom spleta, knjižničarjem, novinarjem, neodvisnim znanstvenikom in drugim.

Česa se lahko naučimo iz preteklosti

Posebno poglavje, ki mu kritiki namenjajo največ žolčnih komentarjev, je določilo, da bi upravljavci spletnih platform, na katerih uporabniki lahko naložijo svoje vsebine, morali preverjati, ali se pri posameznih dejanjih ne krši zakonodaja o avtorskih pravicah. Po mnenju kritikov bi taka spletna mesta postala stroji za cenzuriranje vsebin. Na IP Summitu 2017 je bilo takim mnenjem sicer mogoče prisluhniti le v kuloarjih, večinsko mnenje sodelujočih v razpravah ni bilo tako ostro odklonilno. To se zdi razumljivo, med udeleženci so bili namreč predstavniki podjetij, kot sta Microsoft in Qualcomm, lanske konference so se udeležili zastopniki družb Bayer, Dell, Novartis, Intel, Samsung, Unilever, Sony in Siemens. Predstavniki založniške industrije so se spet izkazali za precej podobne svojim kolegom iz glasbene: tisto, kar tem pomenijo po njihovi razlagi zlovešča imena Spotify, iTunes in You Tube, je zanje nič manj luciferska globalna spletna veleknjigarna Amazon. Jule Sigall, glavni svetovalec za strategijo zaščite intelektualne lastnine v družbi Microsoft, je v Bruslju razpravljal o tem, česa se v četrti industrijski revoluciji v risu zaščite pravic avtorjev lahko naučimo od prejšnjih.

Avtor knjige Četrta industrijska revolucija Klaus Schwab v enem od poglavij tudi v slovenščino prevedenega dela navaja stališče Stephena Hawkinga in kolegov, da je kratkoročni učinek umetne inteligence odvisen od tistega, ki jo nadzira, dolgoročni učinki pa so odvisni od tega, ali jo je sploh mogoče nadzirati. V to smer razmišljanja, začinjenega z nekoliko futuristične preganjavice, je zavila Margaret Hartnett, direktorica za pravne zadeve podjetja IDscan Biometrics, ki se je vprašala, ali nas bodo umetni sistemi lahko začeli nadzorovati, delati po svoji volji, mimo nas ... Odgovora ni dala.