Svarila stare politike pred »strankami brez ideologije«

Majske lokalne in regionalne volitve so pred vrati, zato je nemira na španski politični sceni čedalje več. Premier Mariano Rajoy pomirjajoče ponavlja, kako je zanj v prvi vrsti pomembno, da država še naprej lepo gospodarsko okreva, volitve 24. maja da so vsaj v tem trenutku drugotnega pomena. Sploh pa vlada dela dobro in tudi v stranki je vse vredu.

Konservativni premier je danes pred najpomembnejšimi člani Ljudske stranke razgrnil strategijo, kako naj bi pluli skozi letošnje naporno leto volitev. Ločevati da bo treba pomembno od nepomembnega in slediti ciljem, ne pa se izgubljati v neznatnih vprašanjih.

Premierski stolček mu je všeč

Predsednik vlade Rajoy je že pred dnevi povedal za nacionalni radio, da bi si želel še en mandat zasedati premierski stolček. Od ponovne tekme ga ne more odvrniti nedavni poraz Ljudske stranke (PP) na regionalnih volitvah v Andaluziji, ko se je morala zadovoljiti s 27-odstotno podporo. Nekateri kritiki ponavljajo, kako desnica sploh ni v pravem stiku z živo Španijo, ampak živi v svojem paralelnem svetu. Dokaz da so prav volilni rezultati v Andaluziji: (tradicionalno) so spet zmagali socialisti (PSOE), v regionalni parlament pa se je uspelo prebiti tudi mladima strankama, levičarskemu Podemosu in sredinskim Ciudadanos. Kaj lahko stranki dosežeta na majskih in predvsem na nacionalnih parlamentarnih volitvah konec letošnjega leta, je vprašanje, ki si ga zdaj zastavljajo mnogi v Španiji. Lahko posežeta v staro razmerje, ko si, odkar je demokracija, oblast nekako izmenjujeta PSOE in PP?

Po nekaterih preigravanjih utegneta v največji meri ogroziti vladajoče konservativce, ki vodijo državo od leta 2011 in so jo torej peljali skozi ekonomsko in socialno težka zadnja leta. Čeprav so se v Španiji razmere kolikor toliko statistično stabilizirale – lani, denimo, so zaznali 1,4-odstotno gospodarsko rast, tudi brezposelnost se počasi in zdržema manjša: marca, na primer, so ustvarili več kot 60.200 delovnih mest –, številni volivci jasno pogledujejo proti novim političnim formacijam, saj jim te obljubljajo tesnejši stik z njimi, dokončen obračun s korupcijo in bolj demokratično demokracijo. Stara politika po drugi strani – in Rajoy na vrhu – svari, kako ni modro staviti na novodobne politične stranke z nejasno ideologijo in kako nespametno bi bilo – zdaj, ko se gospodarstvo trdno postavlja na noge – zamenjati ekonomsko politiko. Rezultate da že začenja čutiti tudi mali človek ..., čeprav drži, da jih 4,45 milijona še vedno prosi za delo.

Na cedilu

Kako naprej: z več optimizma, morale in odgovornosti, enotno in prepričljiveje, je bila osrednja tema današnjega posebnega srečanja premiera Mariana Rajoya s šeststo najpomembnejšimi člani Ljudske stranke (nacionalni in evropski parlamentarci, regionalni predsedniki ...). Nazadnje se je nacionalni izvršni odbor tako urgentno sestal pred dvema letoma, ko je izbruhnila finančna afera Bárcenas. Kako se ne bi tudi zdaj, ko pa bodo 24. maja po vsej Španiji pripravili lokalne volitve in bodo na isti dan v 13 od 17 avtonomnih skupnosti izbirali nov regionalni parlament, nedavna andaluzijska izkušnja pa je še vedno boleča. Ljudska stranka ima za zdaj v rokah 3500 (od 8000) občin in enajst regionalnih vlad, vendar se utegne podoba dodobra spremeniti ... V ospredju je vprašanje, kaj se bo zgodilo v nekaterih ključnih regijah, kot so Castilla-La Mancha, Valencia, tudi Madrid. Trenutni položaj Ljudske stranke je pač povsem drugačen kot konec leta 2011, ko so jo bili volivci na parlamentarnih volitvah volilno nagradili, ker so bili jezni na socialiste: ti so bili zagnali varčevalno politiko. Zdaj imajo mnogi občutek, da jih je Ljudska stranka pustila na cedilu ... , na svojevrstnem pohodu pa so tudi Podemos in Ciudadanos.