Tiskane izdaje
Stockholm, Quito − Švedska se je, kot kaže, odločila rešiti vprašanje ustanovitelja žvižgaške spletne strani Wikileaks Juliana Assangea, ki zaradi strahu pred pregonom zaradi domnevnega posilstva in spolnega napada, česar ga na Švedskem obtožujeta dve ženski, medtem ko sam krivdo že vseskozi zanika, že več kot tri leta živi na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Kot poroča Guardian, je Stockholm predlagal začetek pogajanj o sporazumu, ki bi švedskemu tožilstvu omogočil, da Assangea zasliši na veleposlaništvu.
Ekvador se je po navedbah Guardiana s švedskim predlogom strinjal in s tem so v Stockholmu že izrazili zadovoljstvo, zavrnili pa so predlog Quita, da bi se predstavniki držav sestali že ta teden, saj so na dopustu, poleg tega pa bi jim priprava na pogajanja vzela več dni.
Švedsko tožilstvo je sicer pod vse večjim pritiskom, naj naredi korak naprej v primeru, ki se je znašel v slepi ulici, odkar je Assange junija 2012 vkorakal na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu in zahteval politični azil. Tožilstvo je marca opustilo dotedanje ugovore in nasprotovanje predlogu ter se pri tem sklicevalo na približevanje datuma, ko bodo obtožbe zapadle. Strani so nato 17. junij določile za datum pogovora, a so ga v zadnji minuti odpovedale, krivdo pa pripisale druga drugi.
Ustanovitelju Wikileaksa so ekvadorske oblasti sredi avgusta 2012 odobrile politični azil, za katerega je v strahu pred izročitvijo Švedski zaprosil junija istega leta. Assange trdi, da so obtožbe švedskih oblasti o posilstvu in spolnem napadu le pretveza, za katero stojijo Združene države Amerike, ki da ga hočejo v pest dobiti zaradi dejavnosti Wikileaksa. Žvižgaška spletna stran je namreč svetovno diplomacijo dodobra pretresla konec leta 2010, ko je začela objavljati sveženj tisočih ameriških diplomatskih depeš.
Odločitev ekvadorskih oblasti o političnem azilu za Assangea je ujezila tako Veliko Britanijo kot Švedsko. Stockholm jo je označil za nesprejemljivo, britansko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da je razočarano, a namerava kljub temu izpolniti svojo dolžnost in Assangea izročiti Švedski. V prid tej potezi so se namreč odločila kar tri sodišča v Veliki Britaniji. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra istega leta zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja. Konec maja 2012 je izročitev naposled potrdilo še britansko vrhovno sodišče, ki je sredi junija Assangeu zadalo še en pravni udarec − zavrnilo je namreč njegovo prošnjo za ponovno obravnavo primera o izročitvi Švedski.
Spomnimo: Assangea so v Veliki Britaniji na podlagi evropskega naloga za aretacijo, ki ga je izdalo švedsko tožilstvo, pridržali decembra 2010. Kmalu po aretaciji se je začela odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki so namreč trdili, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo, in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. Na Švedskem ga sicer (še) ne obtožujejo ničesar, ampak ga hočejo le zaslišati v zvezi z obtožbami o posilstvu in o poskusu posilstva, ki ju je domnevno zagrešil avgusta 2010 v Stockholmu.
