Tiskane izdaje
Stockholm − Švedska še naprej zaostruje svoj odnos do prebežnikov. Kot je včeraj napovedal tamkajšnji notranji minister Anders Ygeman, oblast načrtuje izgon do 80.000 iskalcev azila, ki so jim že oziroma jim še bodo zavrnili prošnje po mednarodni zaščiti.
Švedski notranji minister je še pojasnil, da bodo za množično vračanje zavrnjenih iskalcev azila uporabili posebne čarterske lete, celoten postopek pa bi lahko trajal več let, poroča agencija AFP. »Govorimo o približno 60.000 ljudeh, vendar bi se številka lahko povzpela do 80.000,« je Ygeman dejal za švedske medije. Pojasnil je še, da so policiji in pristojnim za migracije že naročili, naj pripravijo program, kako bi vračanje zavrnjenih iskalcev azila izvedli v praksi.
Švedski urad za migracije je lani obravnaval 58.800 prošenj za azil, odobrili pa so jih približno 55 odstotkov. Država z 9,8 milijona prebivalcev je v zadnjem letu sprejela več kot 160.000 iskalcev azila, na prebivalca več kot katera koli druga evropska država.
Sicer pa je v Evropo lani pripotovalo več kot milijon prebežnikov, večina med njimi beguncev iz Sirije, Afganistana in Iraka, kažejo podatki Agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR). Val prebežnikov tudi letos ne popušča − doslej je obale članic Unije doseglo že več kot 46.000 ljudi, najmanj 170 pa jih je med tvegano potjo umrlo. Zadnja tragedija se je pred grškim otokom Samos zgodila davi − v nesreči čolna s prebežniki je utonilo najmanj 18 ljudi, med njimi več otrok.
Foto: Giorgos Mutafis/Reuters Pictures
Unija še išče rešitve
Zaradi krize s prebežniki, najhujše po koncu druge svetovne vojne, in neusklajenega odziva Unije so številne evropske države sprejele samostojne ukrepe za zajezitev navala prebežnikov − nadzor na mejah je v zadnjem letu znova vzpostavilo več članic schengenskega območja, med njimi Nemčija, Avstrija in Francija, na začetku januarja pa tudi Švedska. Kot smo že poročali, so namreč švedski varnostni organi na mostu Øresund, ki švedsko mesto Malmö povezuje z dansko prestolnico København, začeli preverjati dokumente potnikov.
Poleg tega so švedske oblasti, ki trdijo, da se ne morejo več uspešno spoprijemati z navalom prišlekov, sprejele še nekaj drugih ukrepov. Švedska bo med drugim prebežnikom v bodoče podeljevala le še začasna dovoljenja za bivanje in izpolnjevala le minimalne standarde ravnanja z begunci. Poleg tega so švedske oblasti že v prvi polovici novembra 2015 uvedle začasni mejni nadzor, zaradi česar je tedensko število prebežnikov, ki so prečkali švedske meje, s približno 10.500 upadlo na 3500. Schengenska pravila nadzora na notranjih mejah sicer ne predvidevajo, razen za omejeno časovno obdobje in ob izjemnih okoliščinah.
Foto: Ozan Kose/AFP Photo
Nizozemska za vračanje beguncev neposredno v Turčijo
Nizozemska, ki trenutno predseduje svetu Evropske unije, je sicer predlagala nov načrt za spoprijemanje s krizo s prebežniki. Zamislila si je, da bi prebežnike z grških otokov s trajekti vozili kar neposredno nazaj v Turčijo, ne pa na grško celino. Na drugi strani naj bi se EU obvezala, da bo na leto sprejela od 150.000 do 250.000 prebežnikov, piše STA. Pod temi pogoji je Turčija menda pripravljena preostale prebežnike sprejeti nazaj, je za časnik Volkskrant pojasnil vodja poslanske skupine vladajočih socialdemokratov Diedrik Samsom. Nizozemski premier Mark Rutte se o tem načrtu, ki bi lahko zaživel že marca ali aprila, menda že intenzivno pogovarja z Nemčijo, Švedsko in Avstrijo, še dodaja STA.
Unija pritiska na Grčijo
Evropska unija pa medtem stopnjuje pritisk na Grčijo in od nje čedalje glasneje zahteva, da zaustavi val prebežnikov, ki prihajajo na staro celino.
Evropska komisija je tako včeraj opozorila, da so Atene med krizo s prebežniki resno zanemarile obveznosti na zunanji meji Unije. »Če potrebni ukrepi ne bodo sprejeti, razhajanja pa bodo ostala, obstaja možnost, da bi članicam lahko dovolili začasno zaprtje meja,« je opozoril podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.
Če bo večina članic Unije potrdila ugotovitve inšpekcijskega nadzora, bo komisija pripravila priporočila za ukrepanje Grčije oziroma krepitev nadzora na grških mejah s Turčijo, Atene pa bodo imele nato tri mesece časa, da pomanjkljivosti odpravijo. Če Grčija tega ne bo storila, bi Bruselj lahko predlagal uporabo 26. člena schengenskega zakonika, ki dopušča članicam, da podaljšajo nadzor na notranjih schengenskih mejah za šest mesecev. Dopuščena so še tri podaljšanja za enako dolgo obdobje. To velja za ukrep v skrajni sili, s katerim naj bi zavarovali skupne interese območja z evrom.
Zaradi posebnega geografskega položaja Grčije, ki je nekakšen schengenski otok, saj nima kopenske meje z nobeno drugo članico območja brez mejnega nadzora, bi bila njena de facto izločitev iz schengna brez večjih konkretnih posledic v praksi. Uveden bi bil, denimo, nadzor potnikov na letalskih letih ali na potovanjih z ladjami.
Večje posledice uporabe 26. člena bi bile znotraj schengenskega jedra, saj bi druge članice še lahko izvajale nadzor na notranjih schegenskih mejah, denimo Avstrija na meji s Slovenijo, še do dve leti.
