Tiskane izdaje
Stockholm − Sodni sagi ustanovitelja žvižgaške spletne strani Wikileaks Juliana Assangea ni videti konca. Švedsko prizivno sodišče je namreč zavrnilo njegovo prošnjo za preklic evropskega naloga za aretacijo, ki so ga v Stockholmu izdali, ker ga sumijo posilstva. Sodišče je nalog ohranilo in sporočilo, da je Assange še vedno pridržan v odsotnosti.
Kot je v odločitvi navedlo švedsko prizivno sodišče, se strinja z oceno okrožnega sodišča, da je Assange še vedno osumljen posilstva in da obstaja nevarnost, da se bo izognil pravnim postopkom oziroma kazni, piše AFP.
Assangeev odvetnik Per Samuelson je že napovedal, da se bo na odločitev sodišča pritožil. To bo že deveta pritožba proti evropskemu zapornemu nalogu za Assangea, o kateri bodo presojala švedska sodišča.
Kot smo že poročali, so Assangea decembra 2010 v Veliki Britaniji pridržali na podlagi evropskega naloga za aretacijo, ki ga je izdalo švedsko tožilstvo. To ga hoče zaslišati v zvezi z domnevnim posilstvom in spolnim napadom, ki ju je domnevno zakrivil avgusta 2010 v Stockholmu. Assange krivdo za očitana dejanja že vseskozi zavrača. Trdi, da so obtožbe švedskih oblasti le pretveza in politično motivirani pregon, za katerim stojijo Združene države Amerike, ki da ga hočejo v pest dobiti zaradi dejavnosti Wikileaksa. Žvižgaška spletna stran je namreč svetovno diplomacijo dodobra pretresla konec leta 2010, ko je začela objavljati sveženj tisočih ameriških diplomatskih depeš.
Kmalu po aretaciji v Londonu se je začela Assangeeva odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki so namreč trdili, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo, in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. Po tem, ko je izčrpal vse pravne možnosti, se je 45-letni Avstralec zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo, kjer prebiva že več kot štiri leta. Ekvadorske oblasti so namreč sredi avgusta 2012 odločile, da mu odobrijo politični azil, za katerega je v strahu pred izročitvijo Švedski zaprosil junija istega leta.
Obtožba za očitani dejanji, zaradi katerih bi lahko za zapahi preživel štiri leta, sicer zastara avgusta 2020.
