Tiskane izdaje
Stockholm − Zaradi zastaranja postopka je bilo švedsko tožilstvo, ki preiskuje obtožbe na račun ustanovitelja žvižgaške spletne strani Wikileaks Juliana Assangea, primorano opustiti del preiskave, in sicer tistega, ki se nanaša na sum spolnih napadov. Še naprej si bodo prizadevali priti do dna resnejšim obtožbam o posilstvu.
Švedsko tožilstvo je opustilo preiskave v dveh od štirih primerov proti Assangeu − zaradi domnevnega spolnega napada in nezakonite prisile −, saj sta obtožbi pet let zatem, ko sta bili izrečeni, zastarali. Švedska zakonodaja namreč določa, da obtoženca, če ga pred zastaranjem primera ne zaslišijo, ni mogoče več sodno preganjati za domnevne zločine. V torek bo zapadla tudi obtožba o spolnem nadlegovanju. Švedsko tožilstvo pa bo, kot je napovedalo, še naprej preiskovalo obtožbo o posilstvu, ki ima desetletni zastaralni rok − potekel bo leta 2020.
Ustanovitelj Wikileaksa, ki se vse od junija 2012 skriva na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, že vseskozi zanika obtožbe in trdi, da so bili spolni odnosi sporazumni. »Zelo sem razočaran. Za vse skupaj ni bilo potrebe. Sem nedolžen človek,« je sporočil danes, potem ko je švedsko tožilstvo naznanilo svojo odločitev. Tožilko Marianne Ny je obtožil nesposobnosti, ker se z njim dolgo časa ni bila pripravljena pogovoriti na ekvadorskem veleposlaništvu.
Švedsko tožilstvo je sprva vztrajalo, da mora Assange na zaslišanje priti na Švedsko, kar pa je zavračal zaradi strahu, da bi ga Stockholm izročil ZDA, kjer bi mu lahko sodili zaradi dejavnosti njegove žvižgaške spletne strani, natančneje zaradi razkritja več kot 750.000 tajnih vojaških in diplomatskih dokumentov. Marca je švedsko tožilstvo nato naposled privolilo v predlog, naj Assangea zaslišijo na veleposlaništvu, vendar pa se to doslej še ni zgodilo, saj se še vedno dogovarjajo s Quitom. Kritiki sumijo, da Ekvador namerno zavlačuje, Assangeevi odvetniki pa trdijo, da so ti sumi neutemeljeni. Članica Assangeeve zagovorniške ekipe, baronica Helena Kennedy, je bila danes ostra tudi do švedskega tožilstva − dejala je, da njihovi dokazi ne bi zdržali na sodišču, ki je vredno svojega imena.
Spomnimo: Assangea so v Veliki Britaniji na podlagi evropskega naloga za aretacijo, ki ga je izdalo švedsko tožilstvo, pridržali decembra 2010. Kmalu po aretaciji se je začela odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki so namreč trdili, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo, in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. Na Švedskem ga sicer (še) ne obtožujejo ničesar, ampak ga hočejo le zaslišati v zvezi z obtožbami, ki jih je domnevno zagrešil avgusta 2010 v Stockholmu.
V prid izročitvi Švedski so odločila kar tri sodišča v Veliki Britaniji. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra istega leta zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja. Konec maja 2012 je izročitev naposled potrdilo še britansko vrhovno sodišče, ki je sredi junija Assangeu zadalo še en pravni udarec − zavrnilo je namreč njegovo prošnjo za ponovno obravnavo primera o izročitvi Švedski.
Ustanovitelju Wikileaksa so ekvadorske oblasti sredi avgusta 2012 odobrile politični azil, za katerega je v strahu pred izročitvijo Švedski zaprosil junija istega leta. Odločitev ekvadorskih oblasti o političnem azilu za Assangea je ujezila tako Veliko Britanijo kot Švedsko. Stockholm jo je označil za nesprejemljivo, britansko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da je razočarano, a namerava kljub temu izpolniti svojo dolžnost in Assangea izročiti Švedski.
