Tiskane izdaje
Ko je Marine Le Pen v svojem pariškem štabu sprejela na pogovor skupino časnikarjev iz evropskih medijev, je nastopila samozavestno, bila je prepričana o zmagi. Predstavila se je kot branilka Francije pred zlohotno EU, izgubo nacionalne identitete, gospodarskim polomom … Izrablja strahove Francozov, tudi pred posledicami globalizacije, predstavlja se kot zagovornica interesov delavstva. Nezaupanje v celoten politični razred in neuspeh zadnjih dveh predsednikov iz tradicionalnih strank sta voda na njen mlin. Podobo sebe in svoje Nacionalne fronte poskuša zloščiti, jo narediti manj radikalno.
Evro ni bolan, ampak mrtev
Največ kritik je usmerila v EU kot glavno nasprotnico in Nemčijo. »Kanclerka Angela Merkel je čedalje bolj izolirana. Nemčija je trenutno prva evropska gospodarska sila, a ljudje v Evropi so proti njeni politiki,« je odgovorila na vprašanje Dela o odnosih z Berlinom v primeru njene zmage. Višegrajke, pa tudi druge države, da so proti njeni migracijski politiki, države na jugu zavračajo politiko varčevanja, ki da je povzročila katastrofo. »Poglejte Grčijo. Plače spet izplačujejo v bonih kot med vojno.« Napovedala je konec evra, ki »ni bolan, ampak je mrtev. Le iščejo način za njegovo umetno preživetje.«
Konec denarne unije je opredelila kot enega izmed svojih najpomembnejših projektov. Sklicevala se je na Josepha Stiglitza in njegovo tezo o evru, ki uničuje Evropo. Nova nemška valuta bi se v primerjavi z evrom po njenih podatkih okrepila za 14 odstotkov, francoski frank bi oslabel za sedem do deset odstotkov. »Nemška in francoska konkurenčnost bi se nemudoma uravnotežili,« je napovedala. V svojih analizah je druge posledice konca evra raje prezrla. Njena mantra je, da Nemčija ustvarja presežke na hrbtu drugih članic v nasprotju z duhom Evrope. Brez evra naj bi se stopili kot sneg na soncu.
Vrnitev suverenosti
Tako v Franciji kot po Evropi po njenem ljudje doživljajo kot odvečno vpletanje EU v notranje zadeve. Denimo, državi sprejemnici ne bi smel nihče vsiljevati, kdo se lahko priseljuje. Po drugi strani sta sodelovanje obveščevalnih služb ali Erasmus v njenih očeh smotrna projekta. Marine Le Pen ni tuja logika carin kot odgovora na damping. Na področju svinjskega mesa ga po njenem mnenju izvaja Nemčija. Sklicuje se na ravnanje ZDA, kjer varujejo sektorje, ki so lahko žrtve nelojalne konkurence ali so strateški. »Spet moramo dobiti nadzor nad globalizacijo, ki je divja in za Francijo negativna.«
V šestih mesecih po zmagi bo razpisala referendum, na katerem bo postavila vprašanje o izstopu iz EU. Pred tem bi se pogajala z Unijo. »Če se bo EU strinjala z nami, bom predlagala, da ostanemo v Uniji.« Pričakuje, da se ji bo pridružilo nekaj članic, »ki bi imele koristi od tega, da se velika članica pogaja o enakih težavah, kot jih imajo same«. Če v pogajanjih ne bo uspešna, bo predlagala izstop, saj drugače ne more uresničiti svojih ciljev. »Brez tega nismo svobodni. Ne moremo zagotavljati niti varnosti. Del teroristov, ki so napadli v Parizu, je mirno prehajal nenadzorovane meje.«
Podkancler pokrajine
Tako poljske kritike Unije kot Orbánova stališča (z njim sicer nima stikov) so Marine Le Pen blizu. »EU je nevarnost. Namerava kaznovati članice, ki ne sprejemajo migrantov v okviru premeščanja z 250.000 evri na migranta. To se mora končati,« je prepričana. Evropa več hitrosti ni tema za pogovor z njo. Raje govori o Evropi nacij in sodelovanja, ki ne bo povzročala težav. Vsaka država ohrani suverenost in se lahko dvostransko pogaja o trgovinskih sporazumih. »Takšna Evropa bo veliko večja, imela bo več prebivalcev. Lahko vključuje tudi Rusijo.«
Francija naj bi imela strateške odnose z Rusijo na vseh področjih, od kmetijstva do energetike. »Rusija ni napadla Francije. Ni razloga, da bi sledila pravilom hladne vojne, ki jo EU vodi z Rusijo po navodilih nekdanje ameriške administracije,« je razlagala o načrtu za odjugo v odnosih z Moskvo. Članice Unije naj bi obžalovale, če bodo prepustile Rusijo Kitajski. EU sama da je veliko pripomogla h konfliktu v Ukrajini, ker je zanemarila notranje delitve v Ukrajini, v kateri je del prebivalstva usmerjen proti vzhodu in del proti zahodu.
O zastarelosti Nata
Marine Le Pen je prepričana, da bodo po zmagi Donalda Trumpa na novo premešali karte. Velesile Rusija, ZDA, Francija in Velika Britanija naj bi pripomogle k diplomatskemu reševanju ukrajinskega vprašanja. Zagovarja območje nevtralnosti v regiji in govori kot Kremelj – o kršitvah sporazuma z Rusijo, saj da je Zahod militariziral ozemlje, na katerem naj ne bi bilo nobenega angažmaja. S Trumpom se strinja o zastarelosti Nata. »Zasnovan je bil za zaščito Zahoda pred Sovjetsko zvezo, ki ne obstaja več. Očitno je, da Nato nima več raison d'être in je postal sredstvo, s katerim ZDA vsiljujejo politiko članicam. To se mora spremeniti.«
Opozorila je na izgubo močnega položaja Francije v svetu. Frankofonijo obravnava kot priložnost za širjenje vpliva. »Prepogosto se pozablja, da imata državi, ki uporabljata isti jezik, 65 odstotkov močnejše vezi kot državi, ki tega nimata,« je povedala. V osredju njenega programa so vprašanje francoske identitete in svarila pred islamom. »Sem Evropejka, a najprej sem Francozinja. V Franciji smo najprej Francozi in šele nato pripadniki neke veroizpovedi. Kdor pravi, da je najprej musliman in šele nato Francoz, ne razume, kaj je identiteta Francije.«
Brez kompromisov
S svojim populizmom hoče doseči volivce na desnici in razočarane na levici. »Sem patriotka in zbiram glasove na vseh straneh.« Če se bo uvrstila v drugi krog (tako kažejo javnomnenjske raziskave), ne namerava sklepati kompromisov o migracijah, sistemu socialne varnosti, evru, politiki zaposlovanja z gospodarskim patriotizmom, proračunski suverenosti. Vzpenjajočemu se sredinskemu kandidatu Emmanuelu Macronu očita zagovarjanje EU, priseljevanja, ultraliberalizma. Delitve na leve in desne stranke ne priznava. »Prava cepitev je globalisti proti patriotom, nacije proti globalizaciji.«
