Svet po meri generacije Erasmus

Berlin – »Tudi jaz sem se odločila, da poskusim nekaj novega in se preselim v Berlin, če kdo slučajno pozna koga, ki oddaja kakšno sobo …« To je samo eden od napisov na facebook strani Slovenci v Berlinu, kjer novi in stari priseljenci iščejo stanovanja, ponujajo prevoze domov in nazaj ali pa samo iščejo prijatelje.

Na spletni strani Meetup se dogovarjajo za srečanja in vsakemu, ki se je udeležil kakšnega, je jasno: v nemško prestolnico se je iz takšnih ali drugačnih razlogov zateklo zelo veliko mladih in manj mladih Slovencev, še več drugam po Nemčiji.

Kdo so in kaj iščejo tisti, ki so se odselili tako daleč od doma? Najnovejše nemške statistike kažejo, da največ Slovencev še vedno živi v industrijsko najrazvitejših nemških deželah, kot so Bavarska in Baden-Württemberg pa tudi Severno Porenje - Vestfalija in Hessen. Mnogi med njimi so si poiskali delo v avtomobilski in drugi industriji, morda celo med prejšnjimi »gastarbajterskimi« valovi izseljevanja v Nemčijo. Med prvim gospodarskim čudežem po drugi svetovni vojni, ki ga je izvedel liberalni ekonomist Ludwig Erhard, je Nemčija vabila delovno silo iz številnih evropskih držav, poleg Italije, Španije, Portugalske in Turčije ter nekaterih magrebskih držav tudi iz nekdanje Jugoslavije.

Slovenci so bili med tistimi, ki so se hitro in uspešno prilagodili nemški delovni etiki in družabnim navadam. Mnogi so si s prihranki doma zgradili hišo ali kupili stanovanje, še preden bi lahko s svojimi mercedesi ali audiji v starosti dokazovali svojo uspešnost pred sosedi iz stare domovine, pa so njihovi otroci pognali korenine v novi. Na koncu so jih vnuki, navade ter sprejetje tukajšnjega načina življenja prepričali, da so ostali.

Ustvarjalne skupnosti v Berlinu

Mnogi Slovenci pa so na sever odšli tudi po zadnji veliki finančni in gospodarski krizi, saj je bila Slovenija med zelo prizadetimi državami, Nemčija pa se je iz krize izvlekla le s praskami. V tem valu so številni mladi, dobro izobraženi in inovativni ljudje, mnoge med njimi pa privlači prav prestolnica Berlin, pa čeprav ima veliko manj industrije kakor nekatera druga nemška velemesta in je tudi med kroničnimi prejemnicami zvezne razvojne in druge pomoči. V tem enkratnem mestu na ruševinah hladnovojnega zidu pa ne le slovenski, ampak tudi številni drugi priseljenci gradijo ustvarjalne skupnosti, kakršnih si ne bi mogli ali celo hoteli privoščiti v New Yorku, Londonu ali katerem drugem svetovnem velemestu. Krilatica »Berlin je reven, a seksi« nekdanjega župana Klausa Wowereita še vedno velja in je kot na kožo napisana sodobnim inovativnim nomadom. Generaciji Erasmus in tistim, ki razmišljajo podobno kot študentje na evropskih izmenjavah, je na stežaj odprt ves svet »und das ist auch gut so« (in tako je tudi prav), če še enkrat citiramo znamenitega berlinskega župana.

Cerar: Želim, da bi se lahko vrnili tisti, ki to hočejo

»Želim, da bi se tisti, ki so se morali izseliti iz nuje, ker so bili brezposelni, lahko vrnili, če si to želijo, da bi lahko našli delo tudi doma,« pa dejstvo, da se vse več slovenskih državljanov odloča za izselitev v Nemčijo (in druge države), komentira premier Cerar. »Verjetno vsi ne bodo prišli nazaj, a je zdaj treba to zgodbo gledati širše, zdaj je naš skupni trg Evropa. Znotraj schengna ni več meja, ne smemo misliti, da mora vsak Slovenec dobiti zaposlitev ravno v Sloveniji, čeprav seveda želimo mladim omogočiti čim več perspektive pri nas. Zato me zelo veseli, da se je v Sloveniji brezposelnost v zadnjih dveh letih tako zmanjšala in da se je izrazito povečala zaposlenost mladih. To jim zagotovo omogoča, da jih več ostaja doma, moramo pa tudi razumeti, da gredo nekateri delat v tujino tudi iz drugih razlogov, mogoče samo začasno ali se gredo izobraževat. Vsi primeri niso isti, a si želim, da bi čim več Slovencem uspelo najti zaposlitev v Sloveniji, če si to seveda želijo. Res si želim, da bi bilo čedalje manj tistih, ki bi morali našo državo zapustiti z bolečino.«

»Kroženje slovenskih možganov«

Zakaj je Nemčija spet tako privlačna za Slovence, smo vprašali tudi slovensko veleposlanico v Nemčiji Marto Kos Marko.

»Med vzroki za naraščanje števila slovenskih državljanov v Nemčiji so po mojem mnenju predvsem izjemno ugoden gospodarski položaj Nemčije, zlasti bistveno manjše število brezposelnih nasploh, še posebej mladih (junij 2016 – 7,2 odstotka), kot je povprečje v EU (18,5 odstotka) in tudi v Sloveniji (15 odstotkov),« vzroke za »kroženje slovenskih možganov« navaja Kosova. Nemčiji kronično primanjkuje visoko kvalificirane delovne sile – Slovenci smo znani po tem, da imamo usposobljeno delovno silo. Zagotovo pa je med vzroki tudi prost pretok delovne sile znotraj EU: ljudje so danes dosti bolj mobilni, kot so bili včasih, selitev v drugo državo, tudi z družino, je enostavnejša.

Pri takšnih razmeroma majhnih številkah slovenskih državljanov še ni potreben noben alarm, meni naša sogovornica. »Kroženje možganov je za tako majhne države, kot je Slovenija, vedno dobro. Ja, govorim o kroženju možganov, torej bi bilo dobro, da bi se vsaj en del ljudi, ki so se od leta 2011, predvsem zaradi gospodarske krize doma, preselili v Nemčijo, tudi vrnil, in to z veliko več izkušnjami. Zelo pomemben se mi zdi segment visoko izobraženih Slovencev, ki v Nemčiji zelo hitro najdejo službo, sploh če obvladajo nemško.«

Dobro bi bilo, tako veleposlanica Marta Kos Marko, če bi naša država najprej vedela, kdo so ti ljudje, in jim, ko se znajdejo v dilemi, ali naj se vrnejo domov ali ne, pomagala pri odločitvi. Seveda jim država ne more zagotavljati delovnega mesta, lahko pa bi, vsi skupaj, tudi naše veleposlaništvo, poskrbeli za boljši pretok informacij.