Tiskane izdaje
Pobudniki padlega referenduma so v odmevni kampanji nujni prispevek za javno radiotelevizijo označili za »previsok, pristranski in nepotreben«, toda švicarski volivci in volivke so z zavrnitvijo predloga javnemu mediju izkazali izjemno pomembno zaupnico.
Švicarska javna radiotelevizija SRG se večinsko financira prav iz prispevkov državljanov. Da pobudnikom referenduma – gibanje No Billag, ki ga je podprla tudi skrajno desna Ljudska stranka – s predlogom ukinitve nujnega prispevka ne bo uspelo, je bilo jasno že zelo zgodaj, saj so se mnoga volišča po Švici zaprla že ob dvanajsti uri, skoraj 90 odstotkov glasov pa je na sedež volilne komisije prispelo po pošti.
Pobudniki referenduma so se med kampanjo sklicevali na podatke o gledanosti, med katerimi je še posebno izstopala povprečna starost gledalca (oziroma poslušalca) prvega evropskega javnega medija, ki se je znašel na referendumskem tnalu – ta presega 60 let. Pobudniki »padlega« referenduma so prepričani, da bi se javna radiotelevizija lahko financirala na trgu, a to bi po mnenju novinarjev SRG pomenilo, da bi glavni nacionalni medij lahko zelo hitro ugasnil, saj bi bil v celoti odvisen od gledanosti. To pa s smislom javne radiotelevizije, branike demokracija, nima nikakršne zveze.
Švicarska radiotelevizija program v štirih jezikih (nemški, francoski, italijanski, retoromanski) oddaja na sedmih televizijskih kanalih in upravlja 17 radijskih postaj. Švicarska vlada je pred referendumom naredila »taktično potezo« in nujni prispevek za SRG, ki je prej na letni ravni znašal 390 evrov (451,10 franka), znižala na 315 evrov (365 frankov). Znižanje velja za prihodnje leto, proračun javne radiotelevizije pa se bo posledično znižal za približno 35 milijonov evrov.
