Švicarji se še kar upirajo zahtevam EU

Berlin – Švicarska neposredna demokracija je v nedeljo spet zadala udarec političnim načrtom: volivci so prepričljivo­ zavrnili poskus prilagoditve podjetniške davčne zakonodaje mednarodnim normam, kar zahtevajo v EU in OECD.

Kaj so sploh mednarodne davčne norme, sprašujejo kritiki zavrnjene zakonodaje in opozarjajo na neštete davčne luknje v številnih državah, ki zaradi nizkih davkov in posebnih privilegijev obtožujejo Švico. Toda v tej državi res lahko vsak kanton po svoji volji in potrebi tujih podjetij prilagaja oboje, kar je doslej še posebej jezilo največjo švicarsko trgovinsko partnerico, Evropsko unijo. In jo bo še naprej. Švicarji so na nedeljskem referendumu s skoraj 60 odstotki zavrnili vladni predlog za izenačenje obdavčitve domačih in tujih podjetij, kot v Bruslju ne zahtevajo le od članic, ampak tudi od držav, s katerimi so še posebej tesno gospodarsko povezani.

Vlada v Bernu se je strinjala, da se ne bo mogoče izogniti davčnim spremembam, a računa za to ni izdala gospodarstvu. Zaradi vrste odpustkov tako za domača kot tuja podjetja so nasprotniki zakonodaje z desettisoči podpisov izsilili referendum, nato pa prepričali volivce, da bodo morali prav oni poravnati račun. Na referendum so najbrž odšli tudi mnogi, ki verjamejo, da sedanji sistem kljub nekaterim težavam, med katerimi je po prepričanju centralne banke tudi močni frank, deluje čisto dobro, saj se lahko tradicionalno liberalna država pohvali s stabilno rastjo in nizko brezposelnostjo. Ocenjujejo, da mednarodne korporacije v osemmilijonski državi zaposlujejo okrog 150.000 ljudi in prinašajo državnim proračunom milijarde frankov.

Protiukrepi za švicarska podjetja v tujini?

Tudi zato se nekateri bojijo za velika švicarska podjetja, kot so Nestlé, Swatch ali UBS, ki delujejo tudi v tujini in bi jih tam lahko prizadeli protiukrepi. Ni presenetljivo, da so nastopili proti novi zakonodaji v vseh kantonih razen v Vaudu, kjer je sedež Nestléja. Pravila EU prepovedujejo razlikovanje med tujimi in domačimi podjetji in mnogih se morajo držati tudi nečlanice, če jim je kaj do nemotenega gospodarskega sodelovanja. V Bernu so Evropski uniji po pravilih OECD obljubili akcijo že leta 2014, zdaj pa so v Bruslju razočarani. Pristojni komisar Pierre Moscovici je napovedal posvetovanja med državami EU o nadaljnjih korakih in obisk v Švici.

Bruselj pripravlja črni seznam

Posebni gremij davčnih strokovnjakov EU je pred kratkim pozval 92 držav sveta k dialogu o davčnih vprašanjih in med njimi je bila omenjena tudi Švica, konec leta pa v Bruslju pripravljajo »črni seznam« držav, ki ne spoštujejo davčne enakosti tujih in domačih podjetij ali izvajajo kakšne druge davčne prekrške v očeh EU in OECD. Kljub nedeljskemu referendumu ni nujno, da se bo na njem znašla tudi Švica, saj tudi Moscovici upa, da je to začasen premor v procesu prilagajanja davčne zakonodaje.

Tudi številni Švicarji se sprašujejo, kako je mogoče, da je referendum propadel kljub podpori gospodarstvenikov, desnih političnih strank ter vodstev številnih kantonov. Pri časopisu Tagesanzeiger menijo, da so predlagatelji zakonodaje izgubili zaupanje državljanov tudi z ignoriranjem skrbi velikih mest, poleg tega so preveč strašili državljane s posledicami morebitne zavrnitve, med njimi z eksodusom tujih podjetij in milijardnim državnim varčevanjem, ki naj bi mu sledilo. Po mnenju komentatorjev je tudi Švico prizadel »Trumpov učinek«, potem ko že leta poslušajo robantenje Švicarske ljudske stranke (SVP) proti elitam.

Pri zapletenih davčnih vprašanjih je treba zaupati izvoljenim politikom, domnevajo pri časopisu Tagesanzeiger, vsak državljan ne more razumeti vseh podrobnosti. Finančni minister Ulrich Maurer, ki izhaja iz SVP, naj bi bil tako žrtev duha, ki so ga sami izvabili iz steklenice. A tako ne bo moglo ostati, celo Švica se brez davčne reforme ne bo rešila mednarodnega pritiska.