Tiskane izdaje
Berlin – Švicarski volivci so z veliko večino blagoslovili večje pristojnosti svojih obveščevalnih služb. Te bodo lahko v boju proti vohunom in teroristom preventivno prisluškovale, pregledovale elektronsko pošto in druge komunikacije ter z dovoljenjem sodišča proti osumljencem uporabile skrite mikrofone in kamere.
Nasprotniki nove obveščevalne zakonodaje so opozorili, da lahko ta ogrozi celo tradicionalno zunanjepolitično nevtralnost alpske države, vlada v Bernu pa meni, da so okrepljene obveščevalne pristojnosti nujne v čedalje bolj nevarnem svetu. Del ukrepov bo moralo odobriti pristojno sodišče, marsikaj pa bodo lahko obveščevalne službe odslej počele po lastni presoji. Obrambni minister Guy Parmelin kljub temu meni, da se Švica šele zdaj približuje standardom drugih držav. Zakonodajo, ki jo je na nedeljskem referendumu potrdilo več kot 65 odstotkov volivcev, so sprejeli že lani, a so socialistični in zeleni politiki pridobili dovolj podpisov za njeno uvrstitev na referendum.
Čedalje bolj prestrašeni državljani
V skrbi za prihodnje generacije so Švicarji v nedeljo zavrnili še povišanje pokojnin ter sredstev za otroško varstvo, s katerim bi največ pridobili premožni, a tudi obvezno upoštevanje naravne vzdržnosti pri gospodarskem razvoju. Največ razburjenja seveda povzroča obveščevalna pobuda, ki so jo sprejeli. Švicarska vlada zagotavlja, da je to le ducat primerov na leto, in očitno je, da ji vse bolj prestrašeni državljani verjamejo. Mnogi se še spomnijo škandala iz leta 1989, ki je razkril obveščevalni nadzor nad skoraj milijonom državljanov, a zdaj očitno menijo, da nove varnostne grožnje upravičujejo razširjene pristojnosti obveščevalnih služb, še posebej ker obrambni minister napoveduje večji nadzor nad njimi. Novi zakon naj bi začel delovati prihodnje leto.
Teroristični napadi v sosednji Franciji in Nemčiji so izučili Švicarje, da danes nihče več ni varen, evropske države se tudi vse bolj bojijo držav, ki uporabljajo obveščevalne in propagandne dejavnosti za svoje cilje. V Nemčiji se je na temo tuje propagande, dezinformacij in kibernetskih napadov oglasil vidni diplomat Wolfgang Ischinger. »Nove spletne grožnje kažejo, kako ranljive so naše odprte družbe in naša javna mnenja,« je predsednik münchenske varnostne konference zapisal v časopisu Bild. »Tuje sile kot tako imenovana Islamska država ali Rusija vodijo informacijske vojne, ki ciljajo neposredno v Ahilovo peto naših demokracij. Kanale družabnih medijev zlorabljajo za bojišča ustvarjanja mnenj, na katerih preganjajo napačne informacije in laži ter zmaguje propaganda.«
Nova fronta
Ischinger je navedel nedavne virtualne napade na nemške politične stranke, po njegovih domnevah zato, da bi uporabile informacije za vplivanje na parlamentarne volitve prihodnjo jesen. »Kibernetski prostor je postal nova fronta, del današnje realnosti je, da niso več možne jasne razmejitve med prijateljem in sovražnikom, med resnično in napačno informacijo. Blagoslovi interneta se spreminjajo v prekletstvo, saj resnici grozi, da bo postala postranska škoda digitalizacije.«
Ischinger je svoje mnenje napisal ob četrtem vrhu o kibernetski varnosti, ki so ga pri münchenski varnostni konferenci z nemškim Telekomom organizirali v ameriški Silicijevi dolini, osrčju internetne industrije. Kritiki mu bodo zato morda očitali, da resneje jemlje ruske propagandne dejavnosti od ameriških, Ischinger pa je spomnil na »pregled dezinformacij« visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je navedla konkretne mehanizme ruskega propagandnega stroja. Poleg Kitajske sumijo Rusijo tudi za krajo podatkov stotin milijonov uporabnikov spletnega portala Yahoo.
Tudi nemške obveščevalne službe načrtujejo nove milijarde evrov za boj proti internetnim napadom skrajnežev in »tujih sil«, Ischinger pa vsakega posameznika spodbuja k čuječnosti pri tem, kar prebere na internetu ali socialnih medijih. »Javnost in civilna družba Evropske unije morata s pomočjo dejstev in argumentov preprečiti, da bi spletne interpretacije prevzeli propagandisti. Kibernetski prostor našim družbam ponuja izjemne možnosti, z njim povezane nevarnosti za delovanje naših demokracij pa je treba nadzorovati ter okrepiti zaupanje v njihove institucije.«
