Temačni sopotniki begunskega vala

Gruzijske in balkanske mafije so v Nemčiji šle v akcijo.

Objavljeno
31. marec 2016 20.12
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Skupaj z begunci, ki prosijo za pomoč, v Nemčijo prihajajo tudi zločinske in teroristične nevarnosti. Vodilni kriminalisti poročajo o gruzijskih kriminalcih, ki se predstavljajo za iskalce azila, a so soodgovorni za velik porast vlomov, po spletnih forumih krožijo pozivi k terorističnim dejanjem po bruseljskem zgledu.

Najnovejše kriminalne statistike potrjujejo domneve številnih Nemcev: v lanskem letu se je število vlomov v stanovanja povečalo za desetino, zločinci so skoraj 168 tisočkrat oskrunili zasebne domove in odnesli stvari. Pri tem pa se je število vlomov na rekordno raven dvignilo že leta 2014, a lanske številke presegajo vse doslej. V Hamburgu se je število vlomov povečalo celo za petino. Skoraj četrtina tožnikov se v svojih lastnih domovih zdaj počuti tako slabo, da bi se najraje izselili drugam.

Vsi ti prizadeti in prestrašeni ljudje so zdaj izvedeli tudi, da so za velik del teh dejanj odgovorne tuje zločinske tolpe, še posebej tiste iz Gruzije. »Storilci so del organiziranega kriminala, v številnih primerih pa zadaj tiči gruzijska mafija, ki tam načrtno nagovarja prestopnike in jih pošilja v Nemčijo,« je Bildu povedal predsednik nemške zveze kriminalistov André Schulz. »Tukaj brez možnosti na uspeh zaprosijo za azil, v osmih do dvanajstih mesecih, ki jih zahteva postopek, pa vlamljajo.« Izredno stanje zaradi navala beguncev izkoriščajo tudi dobro organizirane bande iz Magreba in Zahodnega Balkana. »Nemčija je raj za vlomilce, smo bogata država sredi Evrope brez meja, to privablja mnoge.«

Policija se sicer trudi in je lani ujela za skoraj pet odstotkov več zločincev kot leto pred tem, a še vedno rešijo le dobro polovico vseh primerov. Če se je število vseh zločincev povečalo za več kot desetino, se je tistih brez nemškega državljanstva povečalo skoraj za petdeset odstotkov.

Pritok obupanih pribežnikov se po dogovorih EU s Turčijo in drugih ukrepih sicer zmanjšuje, Nemci pa se še vedno bojijo tudi povečanih terorističnih nevarnosti. Na spletnih omrežjih pravkar krožijo pozivi, naj tudi nemški islamisti ukrenejo tisto, »kar so zmogli tvoji belgijski bratje«, fotomontaža pa kaže zamaskiranega bojevnika pred letališčem Köln/Bonn. Pri notranjem ministrstvu so že decembra opozarjali pred nevarnostjo podobnih atentatov, kakršne so islamski skrajneži izvedli v Parizu in poudarjali, da so džihadisti za cilj svojih napadov že naznanili tudi Nemčijo.

Večina strokovnjakov verjame, da je imela Nemčija doslej veliko srečo, pa čeprav navajajo tudi pomembne razlike med nemško in frankofonsko islamsko skupnostjo. Tako v Francijo kot Belgijo so se v velikem številu naseljevali francosko govoreči Magrebčani, Nemčija pa je v času gospodarskega čudeža po drugi svetovni vojni od islamskih vabila predvsem turške »gostujoče delavce«. Tedanje industrializacije je v Nemčiji že zdavnaj konec, zaradi socialno-tržnih reform iz začetka devetdesetih let minulega stoletja pa nemško gospodarstvo delo še naprej ponuja vsem, ki se želijo zanj usposobiti.

V vojni islamskih skrajnežev proti Zahodu se množijo nevarnosti za vse in pozivi potencialnim teroristom, naj »zmorejo« akcije v bruseljskem slogu je v šokantnem nasprotju z »zmogli bomo!« kanclerke Angela Merkel v begunski krizi. Znani sociolog Heinz Bude zato kanclerko poziva k priznanju, da potrebuje pomoč vse družbe. Vzpon populistične Alternative za Nemčijo že kaže jezo tistih, ki so se znašli na robu družbe in menijo, da v nasprotju s sedanjimi begunci niso dobili veliko pomoči, je povedal v intervjuju za Die Welt. Ne gre le za manj kvalificirane, ki delajo za malo denarja, kot priseljenci v zahodno družbo se počutijo tudi številni prebivalci nekdanjega komunističnega vzhoda države.

Nemški notranji minister Thomas de Maizière že predlaga, da bi lahko v državi ostali le tisti begunci, ki se želijo naučiti jezika in delati, pa čeprav tudi sam priznava, da zdaj njihovo zaposlovanje omejujejo številne birokratske ovire. Ker se tudi Nemci bojijo islamskih getov v nemških velemestih, bo najkasneje maja predlagal novo zakonodajo za spodbujanje integracije in kaznovanje tistih, ki jo zavračajo. Vodilni nemški politiki zahtevajo tudi večje sodelovanje držav Evropske unije pri razkrivanju terorističnih nevarnosti, po zadnjih statistikah pa bodo lahko dodali še poziv k boljšemu skupnemu preganjanju zločinskih band.