Tiskane izdaje
Po navedbah Deutsche Welle je Islamska država (IS) v videu izpostavila, da je zgodovina Balkana v minulem stoletju bolj ali manj zgolj kronologija zatiranja muslimanov. Edino rešitev v boju proti komunistom, križarjem in judom vidi v džihadu. V videu mlad moški z brado v bosanskem jeziku prepričuje rojake: »Podstavljajte razstrelivo pod njihove avtomobile in hiše, vlivajte strup v njihovo hrano, naj umirajo.« V videoposnetku širijo sovražni govor tudi drugi teroristi IS, ki imajo vzdevke glede na to, od kod prihajajo – Al Bosni, Al Albani, Al Kosovi.
Po ocenah poznavalcev islamistični teroristi krepijo prizadevanja, da bi radikalizirali muslimane na Balkanu in jih pridobili na svojo stran. Kljub temu so mnenja o nevarnosti radikalizacije muslimanov na Balkanu različna. Bosanski strokovnjak za terorizem Vlado Azinović je prepričan, da ni res, da IS cilja posebej na Balkan. Svojo ugotovitev je podkrepil s podatkom, da IS samo prek twitterja objavi več kot 200.000 kratkih sporočil tedensko, vsa pa vsebujejo grožnje v različnih jezikih.
Beograjski politolog Filip Ejdus je opozoril, da je treba grožnjo IS na Balkanu vzeti resno. Po njegovem IS trenutno na Balkanu ni sposobna ustvariti podružnic. Kljub temu se boji, da bodo teroristi kmalu v Evropi izvedli več napadov, Balkan pa se bo z nestabilnostjo izkazal za lahek plen.
Da se na Zahodnem Balkanu krepijo mreže radikalnih islamistov, ki prek njih ponujajo začetno urjenje za tiste, ki si želijo postati džihadisti, je poročal tudi nemški časnik Welt. Sklicuje se na nemške varnostne vire, ki so ocenili, da so razmere alarmantne. Nobenega dvoma ni, da IS v regiji rekrutira številne nove borce. Po navedbah kosovskih medijev naj bi šlo samo s Kosova na bojišče v vrstah IS 250 mož, po informacijah kosovskih obveščevalnih služb pa je v Siriji in Iraku trenutno od 50 do 60 borcev. V zadnjih letih so presegli število 100.
Na Kosovu so aretirali več udeležencev v bojih kot tudi imame, ki so podžigali sodelovanje v teh vojnah. Strokovnjak za sociologijo religije iz Prištine Ismail Hasani je potrdil, da tudi na Kosovu imami, ki so se urili na Bližnjem vzhodu, propagirajo netradicionalno interpretacijo islama. Po njegovem prepričanju zanje na Balkanu ni plodnih tal in bodo kmalu le še stvar preteklosti.
Umetno ustvarjen ekstremizem
Med rekorderkami po številu rekrutiranih džihadistov naj bi bila tudi BiH. V devetdesetih so se na strani Bošnjakov borili tudi mudžahedini iz arabskih držav. Po vojni v BiH so nastale islamske enklave, Bošnjaki pa so zanikali prisotnost mudžahedinov, ki so jim med vojno prvi priskočili na pomoč, medtem ko je mednarodna skupnost tehtala, ali naj posreduje ali ne. Njihova radikalna interpretacija islama je tako ostala prisotna v BiH, tamkajšnje mošeje pa prejemajo tudi finančno podporo iz zalivskih držav.
Čeprav ni natančnih dokazov o rekrutacijskih centrih v BiH, organi pregona spremljajo ljudi, ki so sodelovali v tujih vojnah. Politična elita na oblasti zagotavlja, da ne namerava dopustiti, da bi se radikalne ideje in terorizem širili in da bi BiH postala simbol terorizma. Po njihovi oceni je bil ekstremizem umetno ustvarjen med vojno. Zato ne bodo dovolili, da bi dobil korenine v BiH.
Po navedbah BBC se več kot 300 državljanov BiH vojskuje v arabskih državah, kar jo uvršča med države z največ džihadisti glede na število prebivalcev. Začetek problema je v mudžahedinskem bataljonu, ki je bil ustanovljen leta 1992 večinoma iz arabskih prostovoljcev. Čeprav nekateri sklepajo, da tudi džihadistično gibanje v Bosni temelji na vojni med Zahodom in islamom, prevladuje večinsko mnenje, kot še navaja BBC, da je pojav džihadizma povzročila sovjetska okupacija Afganistana leta 1980.
Neutrudno iskanje
Vojaški vrh BiH je Hadžihasanovića leta 1993 opozoril, da mudžahedini bolj škodijo kot pomagajo BiH. Po poročanju BBC je bilo v BiH tedanjemu političnemu in verskemu vrhu najpomembnejše, da se zanje borijo tujci. Po podpisu daytonskega mirovnega sporazuma leta 1996 so mudžahedine v BiH razpustili, ker so končali svojo misijo. Ker niso dosegli cilja in umrli kot mučeniki, jih je več sto odšlo v Čečenijo, Pakistan in Afganistan, v BiH pa naj bi jih ostalo okoli 300.
Da se terorizem ni razmahnil, gre zasluga tudi političnim in verskim voditeljem bošnjaške skupnosti, ki so končno obsodili radikalizem in novačenje borcev za vojskovanje v tujih vojnah. To seveda ne velja za vse, o čemer priča odločitev islamske skupnosti v BiH, da bo izključila imama v Veliki Kladuši Selvedina Beganovića, ki se je javno uprl rekrutiranju mladih Bošnjakov za boj na strani skrajne IS v Siriji in Iraku. V zadnjega pol leta je bil Beganović tarča številnih napadov, v katerih je utrpel več vbodnih ran. Napadi so se začeli po aretaciji Bilala Bosnića, neformalnega voditelja radikalnega vahabitskega gibanja v BiH. Beganović je obsodil Bosnićeve pozive, ki mu sodijo zaradi novačenja mladeničev za IS in podpiranja terorističnih dejavnosti, naj se mladi iz BiH pridružijo IS.
