Tiskane izdaje
Mirovni pogovori za rešitev krize v Ukrajini so do konca viseli na nitki. Iz Kremlja so šele nekaj pred drugo uro popoldan po lokalnem času potrdili udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski diplomati pa so dali vedeti, da v belorusko prestolnico sploh ne bi odpotoval, če ne bi bilo vsaj 70 odstotkov možnosti, da sklenejo kompromis.
Putin in ukrajinski predsednik Petro Porošenko sta si v roke prvič segla na junijski slovesnosti ob zavezniškem izkrcanju v Normandiji, poleg njiju pa v t. i. normandijsko četverico sodita še nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Holland. Za mirovni proces bolj pomemben od Normandije je samo še Minsk, kjer je bil v začetku septembra podpisan mirovni sporazum med Ukrajino, Rusijo ter Donecko in Lugansko narodno republiko. Sporazum, ki je zamrznil takratno stanje na bojišču, je tudi tokrat pogajalska osnova.
»Kriza se bo nadaljevala dokler se Ukrajinci ne bodo dogovorili med seboj. Za to je nujno, da oblast v Kijevu prisluhne lastnemu narodu. Skupen jezik je treba najti z vsemi političnimi silami in regijami. Poskusi Kijeva, da Donbas pokori z gospodarsko blokado samo še zaostrujejo situacijo,« je Putin poudaril v intervjuju za egiptovski časopis Al Ahram. Pozval je h končanju protiteroristične operacije na vzhodu Ukrajine ter takšni ustavni ureditvi države, ki bo zadovoljila vse Ukrajince.
Nadzor meje najtrši oreh
Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova se je zataknilo pri vprašanju vzpostavitve nadzora nad 400 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, čez katero po trditvah Kijeva na vzhod Ukrajine prihaja tako rusko orožje kot vojaki. Da je prav to najtrši oreh je potrdil tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki je na predvečer pogajanj razkril, da Kijev in Moskva nista uspela zbližati stališ kar se tiče nadzora meje s strani Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in da odprto ostaja tudi vprašanje usode vzhodne Ukrajine.
»Treba je spoštovati načelo ozemljske celovitosti Ukrajine, hkrati pa je ruskojezičnim regijam potrebno zagotoviti pravico do rabe ruskega jezika ter jim dati določeno avtonomijo. Ukrajinska vlada se strinja z načelom decentralizacije oblasti,« je poudaril Fabius. V interesu Francije je, da se kriza v Ukrajini čim prej reši, »saj ni tako zelo odddaljena od Francije kot se zdi na prvi pogled, poleg tega pa obstaja resna nevarnost velike vojne«.
Iz diplomatskih virov blizu pogajalskih »težkokategorašev«, je pricurljalo, da bo »zadnja priložnost« za rešitev krize najverjetneje prinesla kompromis, v katerem bo zaveza o prekinitvi ognja, umiku težkega orožja in izmenjavi vojnih ujetnikov ter vzpostavitvi demilitariziranega območja in stalnega dialoga med Kijevom in Donbasom.
Intenzivna telefonska diplomacija
Pred srečanjem v Minsku se je zgodilo kar nekaj važnih pogovorov. Prav tako v Minsku in prav tako za zaprtimi vrati se je srečala kontaktna skupina za Ukrajino, v kateri sodelujejo predstavniki Kijeva, Donecke ter Luganske narodne republike kot posrednika pa še ruski veleposlanik v Kijevu Mihail Zurabov ter posebna odposlanka Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Haidi Tagliavini. Ukrajinski mediji so že objavili kopijo predlogov, ki so jih predstavniki DNR in LNR predali uradnemu Kijeva. Zavzeli so se za prekinitev ognja 12. februarja, končanje protiteroristične operacije, avtonomijo nekaterih vzhodnih regij ter takojšnje volitve na teh območjih.
S polno paro je delala tudi telefonska diplomacija. Poogovarjala sta se Putin in ameriški predsednik Barack Obama, do česar je po trditvah Kremlja prišlo na iniciativo ameriškega predsednika, ki ga je Putin obvestil o dogajanju na vzhodu Ukrajine ter ruskih predlogih za mirno rešitev. V Beli hiši so izpostavili poziv Putinu, naj izkoristi možnost za mirno rešitev krize, saj bo v primeru nadaljne ruske podpore separatistom, »cena za Rusijo močno narasla«.
Prav tako po telefonu se je Obama pogovarjal tudi s Porošenkom, s katerim sta podprla francosko-nemško mirovno pobudo in Rusijo pozvala, naj spoštuje septembra lani podpisani sporazum iz Minska. Sklenila sta tudi dogovor, da bosta vse nadaljne korake tesno koordinirala. V ameriškem kongresu so že pripravili zakon o vojaški pomoči Ukrajini v višini milijardo ameriških dolarjev, konkretna oblika pomoči pa je odvisna od pogajanj v Minsku.
Porošenkova PR ofenziva
Pred njimi je Porošenko obiskal mesto Krematorsk, ki je bil spet tarča silovitega obstreljevanja. Med obiskom porušenega doma je s prstom pokazal na upornike, ki da mesto obstreljujejo celo z raketnim sistemom Smerč ter kasetnimi bombami. Uporniki obtožbe ostro zavračajo, češ da ne razpolagajo s takšnim orožjem. Dejstvo je, da so človekoljubne organizacije kot je Human Rights Watch zaradi uporabe prepovedanih bomb že večkrat ostro kritizirale ukrajinsko vojsko, ne pa tudi upornikov.
Porošenko se jutri odpravlja v Bruselj, kjer bo imel zagotovo odmeven nastop. Na varnostni konferenci v Münchenu je prisotnost ruskih vojakov na vzhodu Ukrajine dokazoval tako, da je na odru mahal z ruskimi potnimi listi. Poznavalci ruske vojske so opozorili, da morajo ruski vojaki pred odhodom v vojsko izročiti svoje potne liste, poleg tega pa se uradni Kijev do danes še ni odzval na zahtevo Moskve, naj jim izroči kopije.
