Tiskane izdaje
Grški pregovor pravi, da nič ni bolj stalno od začasnega. Glede na dogajanje v Bruslju in stopnjujoče se zahteve Nemčije in drugih držav evrskega območja do Aten se kljub številnim grškim korakom nazaj in predlogu tretjega vala varčevanja zdi, da rešitve ni na vidiku.
Čeprav so Grki minulo nedeljo na referendumu z 61,3 odstotka glasov zavrnili varčevalni dogovor ter je grški parlament v petek ponoči potrdil paket reform in novih varčevalnih ukrepov, je vrh Evropske unije na čelu z Nemčijo gladko zavrnil tako demokratično voljo grškega ljudstva kot tudi vrsto korakov nazaj, ki jih je za preprečitev ekonomske katastrofe in umiritev odnosov z Brusljem v zadnjih dneh storila vlada Sirize ter s tem ogrozila enotnost lastne stranke in si umazal obraz pred številnimi volivci. A tudi to ni pomagalo.
»Poniževanje se nadaljuje. To, kar se dogaja v zadnjih dneh, je konec demokracije. V Sirizi smo verjeli, da nam bodo prisluhnili. Da bo Evropa spoštovala odločitve grških volivcev in grško suverenost. A to se ni zgodilo in bojim se, vse kaže na to, da se tudi ne bo,« mi je danes v odzivu na dogajanje v Bruslju dejal član vodstva Sirize Andreas Karicis.
Rešitve ne bo
Mladi intelektualec pravi, da ga žaljiv in ponižujoč odziv evropskih uradnikov že dolgo časa ne preseneča. Po njegovih besedah je bilo že nekaj dni potem, ko je levičarska Siriza 29. januarja zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah jasno, da bosta Bruselj in Berlin storila vse, da streta novo grško vlado in z »mehkim državnim udarom« vzpostavita politične in ekonomske razmere, ki bodo ugodne za obstoječe evropske elite. »Vseeno je bilo, kakšne predloge smo prinesli na pogajanja. Siriza za neoliberalno vladavino znotraj Evropske unije preprosto ni sprejemljiva. Še nekaj časa ne bo rešitve. Pritisk se bo stopnjeval. Tako političen, kot ekonomski. Pred Grčijo so zelo težki dnevi in tedni,« je nadaljeval Karicis, ki odnos EU do Grčije primerja z odnosom držav zmagovalk prve svetovne vojne do Nemčije. »Poniževanje, ekonomsko izčrpavanje in pustošenje poražene Nemčije je rodilo nacizem. Če se za Grčijo ne najde vsaj približno sprejemljive in racionalne rešitev, se močno bojim, da se bo vzpon neonacizma stopnjeval tudi pri nas. Levica je pod hudim udarom. Najti moram skupno rešitev, nujno. Preti nam velika nevarnost,« zgroženo napoveduje Andreas Karicis, ki ga skrbijo tudi razmere v lastni stranki.
Ta je zaradi podpore varčevalnih ukrepom doživela precejšnji pretres. Sedem Sirizinih poslancev je v poznih petkovih urah glasovalo proti ponujenemu paketu reform, osem pa se jih je vzdržalo. Danes so se po Atenah širile govorice, da bo del poslancev izstopil iz stranke in oblikoval samostojno poslansko skupino. »Strniti moramo vrste. Smo v izredno neugodnem položaju. Pritisk bi bil težko večji. Banke so zaprte že skoraj dva tedna. Ekonomija peša. To je jasen dokaz, da ima predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi v Grčiji več oblasti kot predsednik grške vlade Aleksis Cipras. S to sliko je nekaj hudo narobe, mar ne?« pravi eden vodilnih mladih grških intelektualcev. Kot kaže, dodaja, bo morala Grčija začeti resno razmišljati o izhodu iz evrskega območja, pa čeprav je Sirizina vlada »storila vse, kar je bilo v njeni moči«, da se to ne bi zgodilo.
Konec Evropske unije kot smo jo poznali
Če bo do tega dejansko prišlo, bo to konec Evropske unije, kot smo jo poznali. In, dodaja, to ne bi bila nujno slaba novica. Vse ostale možnosti so namreč očitno že izčrpane. »Zaščiti moramo demokratični proces. Zaščititi moramo državno suverenost in dostojanstvo ljudi. Takšno poniževanje se enostavno ne sme nadaljevati. Ne sme!«
