Trdo delo, prizadevanja, pogum

Ko je v ponedeljek v Versaillesu­ francoski predsednik slavnostno stopil pred poslance in ­senatorje, je v torek v narodni skupščini nastopil še premier.­ Povedal je, kakšno politično delo jih čaka v prihodnjih petih letih, in zatem so poslanci z veliko večino podprli napovedano politiko: s 370 glasovi za, 67 proti, 129 pa se jih je vzdržalo glasovanja.

Premier Édouard Philippe je poudaril tisto, česar predsednik dan prej ni omenil (neredki Francozi so ga zato nemudoma grajali): ekonomijo in socialo. V Le Mondu so opomnili bralce, da je bilo ob tokratnem glasovanju manj odkimavanja kot kadarkoli po letu 1959, a je tudi delež vzdržanih rekorden.

Premier – znan ljubitelj boksa, literature in glasbe – je bil v predstavitvi, ki je trajala dobro uro, konkreten, jasen in pri nekaterih vprašanjih podroben, a hkrati, kot so bili kritični pri konservativnem Figaroju, pri določenih temah precej nedoločen in previden: recimo pri javni porabi, ki naj bi jo nekako zmanjšali za tri odstotke BDP, ali pri laičnosti, na katero je prav tako opozoril.

Francozi lahko pod novo taktirko pričakujejo ukrepe, ki zadevajo celotno populacijo, od otrok do starostnikov, in področja, kot so zdravje, izobraževanje, okolje, davki, sodstvo. Nekaj primerov. Številna cepiva proti otroškim boleznim, ki so zdaj samo priporočljiva, naj bi že prihodnje leto postala obvezna; tudi cepivo proti rdečkam. Napovedan je prav tako srdit boj proti tobaku, ki v Franciji vsako leto pokoplje približno 800.000 ljudi in je prvi vzrok prezgodnjih smrti, ki bi se jih dalo preprečiti. Da bi čim manj ljudi segalo po nevarni škatlici, sploh ker jih skrbi, da se povečuje delež kadilcev med mladimi, jo bodo postopoma podražili s sedanjih približno sedem evrov na deset evrov. Francozi lahko pričakujejo, kakor je bilo poudarjeno že predvolilno, da bodo lahko do konca mandata leta 2022 brezplačno dostopali do očal, zobnih in ušesnih protez. Po Philippovih besedah se je treba nehati vrteti v začaranem krogu, ko neredki nočejo k zdravniku, ker si tega ne morejo privoščiti. Prav tako si lahko obetajo finančne popravke na bolje invalidi oziroma vsi, ki prejemajo minimalno starostno podporo; s sedanjih 800 evrov naj bi jo dvignili na 900 evrov; v kratkem bo menda jasno, s katerimi ukrepi bodo izboljšali porodniški dopust.

Sledenje obljubam

Po napovedih predsednika vlade bodo na področju šolstva do leta 2021 korenito prevetrili tudi maturo, med drugim bodo poskusili tesneje povezati strokovne gimnazije in podjetja. Temeljite spremembe bodo (leta 2018) prav tako na področju sodstva, tudi predvolilne obljube, da bodo poskrbeli za 15.000 dodatnih mest v zaporih, ne bodo snedli. Kar zadeva davke, ki bi lahko bili ena od poti do več manjkajočih milijard evrov, ki jih Francija potrebuje, če noče, da bi javnofinančni primanjkljaj presegal tri odstotke: tako imenovani davek na dom naj bi, kot obljubljeno, zmanjšali oziroma ukinili do konca mandata, (do leta 2019) je pričakovati predrugačenje davka na premoženje, prav tako višje okoljske dajatve …

Prvi med ministri je med drugim poudaril, da bodo dva odstotka BDP za obrambo dosegli do leta 2025 in da nameravajo uresničiti predvolilno zelo izpostavljen investicijski načrt, po katerem bodo 50 milijard evrov namenili za ekološko tranzicijo (Francija naj bi bila ogljično nevtralna do leta 2050, že leta 2025 naj bi reciklirali vso plastiko), zdravje, transport, kmetijstvo in modernizacijo države. Za povrhu se premier ni izognil niti (za mnoge, predvsem komuniste in mélenchoniste, sporni) reformi delovnega zakonika, ki buri politiko in javnost: skozi bo šla že do konca poletja.

Trud in pogum

Premier Édouard Philippe, ki ga je v torek podprla velika večina poslancev, je poudaril, da verjame v uspeh vlade, saj bodo delali po pravi metodi: določali jo bodo trdo delo, trud in prizadevanja, pogum; tega bodo potrebovali predvsem pri soočanju s finančnimi razmerami v državi. A ne bodo zaletavo hiteli, saj si želijo povrniti zaupanje državljanov v politiko. Sedanje razmere, podedovane po prejšnjem predsedniku Françoisu Hollandu, res niso najboljše.

Po nedavnem poročilu računskega sodišča je letošnja proračunska luknja kar osemmilijardna. Nekateri, recimo republikanec Christian Jacob, so kritični, da je za primanjkljaj kriv tudi Macron, saj je bil Hollandov ekonomski svetovalec in pozneje, preden je začel snovati lastno politično gibanje, tudi minister … Zdaj, ko sta francoski predsednik v ponedeljek in premier v torek povedala, kaj je pričakovati v prihodnjih petih letih, Francozi pričakujejo trdo in odgovorno delo politike.