Treniranje strogosti na višegrajkah

Bruselj – Čeprav evropska komisija s sprožitvijo postopka proti Češki, Madžarski in Poljski poskuša razkazovati mišice, je njena odločitev pravzaprav priznanje nemoči. V skoraj dveh letih niso mogli uspešno organizirati premeščanja beguncev iz najbolj obremenjenih članic Grčije in Italije.

Po prvotnem načrtu iz septembra 2015 bi morali v dveh letih premestiti 160.000 prosilcev za azil. Po zadnjih bruseljskih podatkih jih je bilo do 9. junija iz Grčije in Italije premeščenih le 20.869. Tri članice, ki zavračajo sprejem prosilcev, so le vrh ledene gore. Tudi druge so sprejele veliko manj prosilcev, kot je bilo načrtovano. Evropska komisija je dolgo opozarjala Budimpešto, Varšavo in nazadnje še Prago, da bo sprožila ukrepe, če ne bodo začele izpolnjevati svoje obveznosti. A vse tri članice so v razpravah le še prilivale olja na ogenj.

Solidarnost ni enostranska ulica

Madžarska in Poljska že tako nista sprejeli niti enega prosilca iz Grčije in Italije. Češka je na začetku še simbolično sodelovala in sprejela dvanajst ljudi (od skupaj 2691, načrtovanih v kvoti zanjo). V zadnjem letu dni noče več sprejeti nikogar, kar utemeljuje z nevarnostjo po terorističnih napadih v Evropi. Slovaška, četrta višegrajka, je za odtenek boljša. Sprejela je 16 ljudi in napoveduje, da jih bo še sprejemala. Po drugi strani je Bratislava skupaj z madžarsko vlado sprožila postopek pred sodiščem EU, kjer izpodbijata odločitev o obveznem sprejemu prosilcev po shemi premeščanja. Evropski komisar, pristojen za migracije, Dimitris Avramopulos položaja ne obravnava kot dramatičnega, saj se število premeščenih vsak mesec povečuje. Maja, denimo, jih je bilo več kot 2000. Opozoril pa je, da članic na zunanji meji ne bi smeli pustiti samih. »Cilj lahko dosežemo, če vse članice sprejmejo svoj pošten delež,« je povedal. Bruseljska logika je nedvoumna: odločitev o premeščanju je bila sprejeta skupaj na ravni EU, je del pravnega reda in mora biti izvajana brez izjem. Evropska komisija kot varuhinja pogodb pa mora zagotavljati izvajanje zakonodaje.

Po besedah Avramopulosa »Evropa ni le prejemanje denarja in jamstvo varnosti«. Vse od začetka sistema kvot predvsem stare članice z Nemčijo na čelu bentijo, da evropska solidarnost ni enostranska ulica. Višegrajske države so med največjimi prejemnicami iz proračuna EU. Iz Berlina prihajajo čedalje bolj nedvoumna opozorila, da bo (ne)solidarnost pri begunskem vprašanju vplivala na odločitve o delitvi evropskega proračunskega kolača. Zaradi brexita bo v prihodnjem obdobju v njem že tako manj denarja.

Postopek kršitve zakonodaje je dolgotrajen in lahko na koncu pripelje do denarne kazni za državo. V višegrajskih državah pritiske iz Bruslja zavračajo kot izsiljevanje in vztrajajo pri svoji nepopustljivi drži. Madžarska in Poljska sta že tako na muhi evropske komisije s svojim ravnanjem na drugih področjih in sta tarči očitkov, da kršita temeljna načela EU. Tudi Avstrija v okviru sistema kvot še ni sprejela niti enega begunca. Od uveljavitve sistema je opozarjala, da je ciljna država, ki je na vrhu begunske krize sprejela več prosilcev za azil na prebivalca kot Nemčija.

Rešitev s premeščanjem 160.000 ljudi je od začetka predvidena le za omejen čas, za dve leti. Nato naj bi Unija dobila stalni mehanizem. Evropska komisija je predlagala samodejno premeščanje v primeru velikega pritiska na katero od članic in denarne kazni za nevoljne članice. A v pogajanjih članic o mehanizmu ni napredka. Cilj, rešitev do konca junija, skoraj gotovo ne bo uresničen. Unija je bolj uspešna pri preseljevanju ljudi iz kriznih žarišč, ki so se zatekli v sosednje države (Jordanijo, Libanon, Turčijo …). Od načrtovanih 22.504 so jih preselili 16.419.