Tiskane izdaje
Zagreb - Bosna in Hercegovina je za Hrvaško pomembna soseda. Dejstvo, da jo imajo tudi za »zibelko hrvatstva«, to le še potrjuje. Vendar je Hrvatov v BiH vse manj, želje po oblikovanju tretje entitete, ki bi bila enakopravna srbski in bošnjaški, pa so vse glasnejše.
Nedavna zahteva hrvaškega narodnega sveta iz Mostarja, ki je od bosansko-hercegovskih oblasti v Sarajevu odkrito zahteval spremembo ustave in ustanovitev tretje, hrvaške entitete, zato za analitike ni bila presenetljiva. Navsezadnje je tudi zdajšnja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ko je bila še predsedniška kandidatka ob obisku volivcev v BiH, dejala, da je zanjo sprejemljivo oblikovanje tretje entitete v BiH, če bo takšno rešitev le hotel hrvaški narod v BiH. Ko se je pokazalo, da je z izjavo krepko razjezila del politike v BiH, se je »popravila« in naknadno pojasnila, da gre bolj za vprašanje notranje ureditve BiH glede na število federalnih enot kot za tretjo entiteto, ki je po njenem mnenju zgolj ena od rešitev.
Vprašanje politične volje
Na Hrvaškem je nemalokrat slišati, da se je število Hrvatov, ki živijo v Bosni in Hercegovini, krepko zmanjšalo. Celo sarajevski nadškof, kardinal Vinko Puljić, ne zamudi priložnosti, da ne bi omenil, kako se je število Hrvatov zmanjšalo za skoraj pol milijona, kar mora skrbeti »Zagreb«, saj »se je treba zavedati, da če ne bo Hrvatov v Bosni in Hercegovini, tudi Hrvaške ne bo«. Nič manj ni glasov, kako se hrvaška politika doslej ni neposredno zavzemala za Hrvate, temveč je podpirala BiH v celoti, ob čemer je morda sramežljivo in v oklepajih omenjala potrebo po enakopravnosti vseh treh narodov. Slišati je tudi, da bi se moral hrvaški narod v BiH z drugima dvema narodoma in narodnostnimi manjšinami dogovoriti o notranji ureditvi BiH.
Vendar to ni vprašanje iskanja modela, temveč vprašanje premoči in politične volje. Takrat še predsedniška kandidatka Kolinda Grabar Kitarović je dejala, da je bila uradna hrvaška politika do Bosne in Hercegovine doslej le »deklarativna, protokolarna in namenjena le fotografiranju politikov«. Prav zaradi razprav o novi administrativni ureditvi BiH je bil nedaven obisk Grabar Kitarovićeve v Sarajevu pričakovan; tako med hrvaškimi volivci v BiH, ki so ji namenili nemara odločilne glasove v predsedniški tekmi, kot na političnem parketu uradnega Sarajeva nasploh.
Za daytonski sporazum 2015
»Hrvaška je zelo zainteresirana za stabilnost Bosne in Hercegovine, za njen vstop v Evropsko unijo in Nato, predvsem pa za konstitutivno enakopravnost vseh treh narodov, vključno s hrvaškim,« je tik pred odhodom izjavila hrvaška predsednica, v Sarajevu pa dodala, »da bi rada videla dogovor treh konstitutivnih narodov in manjšin v BiH o novi administrativni ureditvi države. Če tega ne bo, bi po njenem mnenju Hrvaška morala spodbuditi mednarodno skupnost, vključno z ZDA, k dodatni ureditvi sporazuma iz Daytona. Če tudi takrat ne bi bilo dogovora, je omenila, da bo podprla oblikovanje tretje entitete, če bo to podprl tudi hrvaški narod v BiH, s čimer je vnovič nekaterim stopila na žulj.
Med prvimi se je oglasila bošnjaška stranka Demokratska fronta in ostro kritizirala omembo hrvaške entitete, Grabar Kitarovićevi pa očitala, da se vmešava v notranje zadeve sosednje države. Ocenili so, da sme hrvaška predsednica zgolj konstruktivno podpirati pridruževanje BiH zvezi Nato in Evropski uniji. Tudi socialdemokratska SDP BiH je zavrnila izjave Grabar Kitarovićeve kot nesprejemljive. Z drugega konca BiH se je oglasil predsednik srbske entitete v BiH Dodik in v Banjaluki ocenil, da so prizadevanja za oblikovanje tretje entitete naravna.
Videti je bilo, da bodo po obisku hrvaške predsednice na spolzkem političnem igrišču v Sarajevu glasne razprave o nujni vzpostavitvi tretje entitete oziroma o »dogovoru treh konstitutivnih narodov in manjšin v BiH o novi administrativni ureditvi države« - svojevrstnem »daytonskem sporazumu 2015« - vsaj malo potihnile, vendar niso.
Predsednica države eno, predsednik HDZ drugo
Analitiki se na Hrvaškem bolj ali manj strinjajo, da se hrvaška predsednica ni »ujela v sarajevsko past, povezano z razporeditvijo kart za nov krog dogovarjanja o novi administrativni ureditvi BiH«, meni analitičarka Višnja Starešina, ampak je omenjeno razpravo prepustila - Bosni in Hercegovini. Domačinom je ponudila le pomoč iz Hrvaške in napovedala, da bi »zelo rada videla vrnitev aktivnejše politike ZDA na tem območju«. Za zapik je navrgla, kako se bo Hrvaška venomer zavzemala za suverenost BiH ter spoštovala dobrososedske odnose med državama.
S tem je nemara malo umirila napetosti, povezane s tem vprašanjem, vendar si je hrvaška predsednica odprla novo fronto, in sicer s predsednikom opozicijske HDZ na Hrvaškem Tomislavom Karamarkom. Po njegovem prepričanju je novo BiH mogoče videti le kot »decentralizirano, pravno in socialno državo, sestavljeno iz federalnih enot z enakimi pravicami in odgovornostmi«. To njegovo sporočilo je drugačno od tistega, ki ga je v Sarajevu dala Kolinda Grabar - Kitarović, ko je dala vedeti, da se bo zavzemala za politiko EU in ZDA do Bosne in Hercegovine.
