Tiskane izdaje
Sarajevo − Prebivalci treh občin v Bosni in Hercegovini − Brčko, Lopare in Travnik − se lahko znova sprehajajo nekoliko bolj brez skrbi. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti je s pomočjo slovenskih sredstev namreč zaključila s čiščenjem treh območij v omenjenih občinah, ki so jih z minami in drugimi neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi dodatno onesnažile lanskoletne katastrofalne poplave.
Najhujše poplave v zadnjih 120 letih, ki so maja lani pustošile po BiH, Srbiji in drugod po Balkanu, so prizadele več kot milijon ljudi. Svoje domove je moralo zapustiti tisoče prebivalcev ogroženih območij, na nepremičninah ter v kmetijstvu, transportu in energetiki pa je nastala velika gospodarska škoda. V BiH je poplavila večina največjih rek s svojimi pritoki, in sicer Bosna, Drina, Sava, Una, Sana in Vrbas − pod vodo se je znašlo približno 920 kvadratnih kilometrov ozemlja. Polega tega so narasle reke in obilno deževje sprožile preko 3.000 zemeljskih plazov. Vse to je poleg gmotne škode povzročilo tudi premikanje minskih polj − po ocenah ITF je bilo namreč do 70 odstotkov površin, ki so jih poplavile reke ali prizadeli plazovi, na področjih, kjer se nahajajo mine.
Ogrožena območja so morali znova pregledati, jih označiti, zavarovati in očistiti. Postopek deminiranja na površini slabih 60.000 kvadratnih metrov so izvedli avgusta. Republika Slovenija je za razminiranje ogroženih območij v Brčkem, Loparah in Travniku ter podporo ostalih aktivnosti ITF namenila 100.000 evrov, v projektih pa so partnersko delno sodelovale tudi Združene države Amerike. Na novo razminirane lokacije so včeraj še zadnjič pregledali in jih zatem slovesno predali v varno uporabo lokalnemu prebivalstvu, so sporočili iz ITF.
BiH je zaradi posledic vojne med letoma 1992 in 1995 še danes država z največjim minskim problemom v jugovzhodni Evropi in ena od minsko najbolj onesnaženih držav na svetu. Doslej so velikosti minsko sumljivih površin s 4200 kvadratnih kilometrov, kolikor jih je bilo leta 1996, zmanjšali na 1165 kvadratnih kilometrov. To je sicer še vedno zgolj 2,3 odstotka površine celotne države, v kateri po zadnjih podatkih v 1417 lokalnih skupnostih, ki jih neposredno ogrožajo mine in neeksplodirana ubojna sredstva, še vedno živi dobrega pol milijona ljudi. Čiščenje minskih polj v BiH sicer zaradi nenehnega pomanjkanja sredstev že leta poteka prepočasi, opozarjajo v ITF.
