Tiskane izdaje
Ne le med srečanjem G-20 v Baden-Badnu, kjer je ameriški finančni minister Steven Mnuchin v zaključni izjavi preprečil omembo prizadevanj za prosto trgovino in boj proti protekcionizmu, tudi med srečanjem kanclerke Angele Merkel in predsednika Donalda Trumpa so bile razlike med Nemčijo in ZDA več kot očitne.
Nemški politiki so se namreč po srečanju kanclerke Merklove in predsednika Trumpa ogorčeno odzvali na trditev, da mora Nemčija v Natu poravnati svoje »visoke dolgove«. Trump je namreč v soboto, že po pogovorih s kanclerko Merklovo, na twiterju zapisal, da Nemčija »dolguje Natu ogromne vsote denarja« zaradi česar mora Washington plačevati več za »zelo drago obrambo Nemčije«. Ameriški predsednik je s to svojo izjavo po pisanju FAZ v že krepko predvolilni Nemčiji povsem po nepotrebnem sprožil koalicijske prepire o stroških za obrambo in vojaškem proračunu.
Obrambna ministrica Ursula von der Leyen, ki je iz iste stranke (CDU) kot Angela Merkel, se je takoj postavila v bran kanclerki s trditvijo, da Nemčija »nima nobenih dolgov do Nata«, in da ravna povsem v skladu z dogovorom zavezništva. Do leta 2024 bo svoje stroške za obrambo s sedanjih 1,2 odstotka BDP v skladu z gospodarsko rastjo povečala na dogovorjena dva odstotka, čeprav je po mnenju ministrice »napačno vse to početi samo skozi Nato«. Pri obrambnih izdatkih bi bilo namreč nujno upoštevati tudi misije Združenih narodov in Evropske unije, v katerih intenzivno sodeluje tako Nemčija kot večina evropskih držav, ki so članice Nata, nenazadnje pa tudi vse stroške, ki jih imajo evropske države v boju proti terorizmu Islamske države.
Vse bolj sporna dva odstotka
V Nemčiji se zadnje čase ne glede na Trumpove izjave celo med politiki vladajoče velike koalicije obeh krščanskih strank (CDU/CSU) in socialdemokratov (SPD) vse pogosteje pojavljajo pomisleki, ali je Natovo vztrajanje pri obveznih najmanj dveh odstotkih za obrambo sploh smiselno. Za Nemčijo bi to pomenilo skoraj podvojitev obrambnega proračuna, ki bi s sedanjih 37 milijard evrov poskočil na 70 milijard, kar je več, kot za obrambo daje Rusija. Kaj bi tako mopno oborožena Nemčija pomenila za vse svoje sosede, je prvi problem. Drugi, ne dosti manjši preoblem pa postaja vse bolj očitna nesmiselnost slepega in zelo poenostavljenega sledenja dvema odstotkoma BDP. Posledice so namreč lahko zelo bizarne. Če se poveča BDP, stroški za obrambo hitro lahko zdrsnejo pod dva odstotka (kar se je lani zgodilo Poljski in Veliki Britaniji), medtem ko ima še vedno bankrotirana Grčija zaradi usahlega BDP in nizke gospodarske rasti med evropskimi članicami Nata, gledano samo skozi odstotke, največji vojaški proračun.
Nič manj aktualen pomislek, ki ga je Trump po nepotrebnem sprožil v nemški predvolilni tekmi s svojim tvitom o tem, kdo v Natu komu kaj dolguje, je vprašanje, kolikšen delež svojega vojaškega proračuna Američani v resnici namenjajo Natu in obrambi Evrope. Zastavil ga je tiskovni predstavnik socialdemokratske frakcije v nemškem parlamentu Niels Annen, vse pogosteje pa se pojavlja tudi med članicami Nata. Trump namreč ves čas govori, da ZDA s svojim ogromnim vojaškim proračunom v višini 664 milijard dolarjev (3,6 odstotka BDP) krijejo kar 72 odstotkov vseh stroškov zavezništva, medtem ko naj bi Evropa s skupaj 239 milijardami dolarjev prispevala komaj 26 odstotkov (preostala 2 odstotka da Kanada), kar je samo pogojno res. Strokovnjaki londonskega Mednarodnega inštituta za strateške študije so namreč pred časom izračunali, da gre velika večina ameriškega vojaškega proračuna za ameriške potrebe, in da na Evropo odpade le okrog 30 milijard dolarjev, kar je približno 4 odstotke. Za kar pa Američani na stari celini dobijo vsa oporišča, komunikacijske centre in bolnišnice, brez česar sploh ne bi mogli voditi svojih, pogosto fatalnih vojn na Bližnjem in Srednjem vzhodu.
Neumna Trumpova poteza
Vse kaže, da je nepremišljeni ameriški predsednik s svojim zanj že kar tipično privoščljivim tvitom, napisanim šele po pogovorih z Merklovo, krepko dregnil v nemško predvolilno tekmo in poskrbel za zelo kontroverzne razprave. »Trump se obnaša kot kitajski cesar, ki ne glede na letino od podložnikov terja, kar naj bi mu pripadalo«, je po poročanju FAZ dejal tiskovni predstavnik SPD v bundestagu Niels Annen in pripomnil, da bi take neupravičene kritike utegnile voditi celo v nov premislek o dodatnem angažiranju Nata v baltiških državah. Da Nemčija v vsakem primeru izpolnjuje svoje obrambne naloge v Natu, in da je Trumpova izjava posledica povsem »napačnih ocen«, pa se je moral strinjati tudi do SPD vedno kritičen predsednik zunanjepolitičnega odbora parlamenta Norbert Röttgen (CDU). Nemčija po njegovem »Združenim državam sicer dolguje veliko, edino, česar jim zanesljivo ne dolgujemo, pa je denar«.
