Tudi Francija za zavarovanje zunanjih meja Evropske unije

Rusija je zahodnoevropskim voditeljem potrdila zavezanost prekinitvi ognja v Siriji.

pet, 04.03.2016, 13:51; spremenjen: 18:24

Berlin − So dnevi, ko se zgodovina zgosti in takšen je videti ta podaljšani konec tedna: Francija stopa Nemčiji ob bok pri iskanju »evropske rešitve« za begunsko krizo in schengensko območje, pred ponedeljkovim vrhom EU s Turčijo pa so zahodni voditelji k zavezanosti premirju v Siriji pozvali tudi Rusijo.

Rahljanje institucij evropskega združevanja, državljanska vojna v Siriji, brexit: vsak od teh procesov lahko dodobra destabilizira staro celino in evropski voditelji morajo v nekaj dneh postaviti temelje nove evropske stabilnosti. Akterjev je veliko, nasprotnih interesov še več, a so znatne tudi možnosti, da bo zgodovina te dni ocenjevala kot odločilne. »Na vprašanje begunske krize Nemčija in Francija odgovarjata enako: Evropa!« se je francoski predsednik François Hollande po obisku nemške kanclerke v Parizu pridružil vsaj nekaterim načelom, ki jih že vse od izbruha krize odločno zagovarja Angela Merkel.

Skupni duh in skupna volja

Krščanskodemokratski voditeljici doslej ni bilo lahko, tudi zaradi njenega nasprotovanja nacionalnim rešitvam se maje položaj voditeljev njene stranke na vrsti skorajšnjih deželnih volitev, bavarski premier Horst Seehofer iz CDU tradicionalno bližnje CSU pa se je danes odpravil na obisk k originalnemu pobudniku zapiranja nacionalnih meja madžarskemu premieru Viktorju Orbánu. S Francijo ob strani pa bo kanclerka Merklova tudi Nemce lažje prepričevala, da mora Evropa nastopati skupaj. Nekateri opozarjajo pred morebitnimi nesporazumi v »skupnem duhu in skupni volji«, ki jo je naznanil Hollande, saj se ni pridružil tudi nemškim zahtevam po pravičnejši delitvi begunskega bremena znotraj Evropske unije. Francija se je že septembra obvezala k sprejetju trideset tisoč beguncev iz Sirije in Iraka v prihodnjih dveh letih, v Nemčijo pa je samo lani vstopilo več kot milijon prebežnikov.

Bo Nemčija prisiljena sprejeti pomisleke Francije, ki se po dveh hudih terorističnih napadih samo iz lanskega leta sooča z velikimi pomanjkljivostmi pri integraciji prejšnjih priseljencev iz Severne Afrike in drugod? Kanclerka Merklova lahko soglaša vsaj z njegovim ciljem nastanitve beguncev »čim bližje njihovi domovini, torej v sosednjih državah Jordaniji, Libanonu in Turčiji,« tudi sama pa že nekaj časa največ pričakuje od zavarovanja skupnih meja Evropske unije. »Vedeti moramo, kdo prihaja v Evropo,« zdaj poudarja tudi nemška kanclerka, ki napoveduje, da bo Turčija v prihodnjih dneh sprejela večje število beguncev iz Grčije. Res se je zmanjšal begunski pritok v Nemčijo, a jih je zdaj vse več v Grčiji, kanclerka podčrtuje svoje videnje begunske krize, Francija pa bo napovedanemu obračunavanju sil vojaške zveze Nato s tihotapci ljudi v Egejskem morju prispevala vojaško ladjo.

Merklova upa, da bodo že v ponedeljek, ko se bo v Bruslju zasedanju držav EU pridružila tudi Turčija, »korak dlje« pri omejevanju ilegalnega priseljevanja. Tudi za Hollanda je končni cilj »vrnitev delujočega schengena, kar se bo zgodilo s sodelovanjem, solidarnostjo in okrepitvijo naših skupnih resursov«. Nemška kanclerka je še posebej poudarila, da je Turčija, ki gosti več kot dva milijona sirskih beguncev, že uvedla vizume za prišleke iz vrste sosednjih držav, beguncem pa dovoljuje delo. »Naša prizadevanja še niso končana,« je kanclerka vseeno opozorila, da tudi Turčija pričakuje uresničitev evropskih obljub. Kritiki tudi tu niso tiho: v minulih dneh je vlada v Ankari spet povečala nadzor nad nekaterimi neodvisnimi mediji, opozarjajo.

»Provokacija«

Eden od predpogojev umiritve begunske krize je končanje državljanske vojne v Siriji in o tem sta se Merklova in Hollande iz Elizejske palače po telefonu pogovarjala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, konferenčnemu klicu sta se pridružila tudi italijanski premier Matteo Renzi in britanski David Cameron. Predstavnica britanske vlade za tisk je javnost obvestila o sporočilu zahodnih voditeljev ruskemu predsedniku, »da mora krhko premirje v Siriji voditi do trajnega miru brez predsednika Bašarja al Asada«. Nemčija podpira vključitev Rusije v mirovni proces, je povedala Merklova in ocenila, da je ruski predsednik potrdil zavezanost premirju z izjemo napadov na islamske skrajneže Daesha in al Nusre. Francoski predsednik pa je vseeno poudaril, da je sirska napoved skorajšnjih volitev »nerealna« in »provokacija«. Položaj v Siriji je bil doslej po njegovem prepričanju neznosen in zdaj je priložnost za izboljšanje položaja. Ponovna pogajanja med sirsko vlado in opozicijo so napovedana za sredo.

Najnovejša prizadevanja za umiritev begunske krize bodo morda odvisna tudi od številnih drugih dejavnikov. Grška vlada tako ocenjuje, da kar devetdeset odstotkov migrantov ne beži pred vojnami in preganjanjem, ampak zapušča svoje domove v upanju na boljše življenje, na grško-makedonski meji pa je vse več takšnih izgublja upanje na potovanje proti zahodni Evropi in še posebej Nemčiji. Mnogi se bojijo ponovnih nasilnih akcij za prestop meje, nevarnosti zaradi spodletele integracije ljudi iz prejšnjih priseljeniških valov pa ne grozijo le Franciji, ampak tudi Nemčiji: pred tednom dni je v spodnjesaškem Hannovru petnajstletno radikalizirano dekle maroških korenin z nožem hudo ranilo policista, obveščevalne službe pa še naprej svarijo tudi pred morebitnimi islamskimi teroristi v begunski množici.

Prijavi sovražni govor