Tiskane izdaje
Izid švedskih parlamentarnih volitev potrjuje trend naraščanja moči populističnih in skrajno desnih političnih strank, ki s svojo protipriseljensko retoriko žanjejo uspehe tudi tam, kjer socialna demokracija in pluralnost že dolgo predstavljata ključno vrednoto in temelj družbene ureditve.
Novo razmerje političnih sil Švedsko vsaj na prvi pogled vrača v čase njenega največjega razcveta. Volitve so na oblast po dveh mandatih vrnile levico, ki je za več kot deset odstotkov premagala desnosredinsko zavezništvo odhajajočega premiera Fredrika Reinfeldta. Socialdemokratska stranka (SAP), ki je v nedeljo dobila nekaj manj kot tretjino vseh glasov, velja za ključnega arhitekta švedskega modela socialne države, ki je po drugi svetovni vojni skandinavsko gospodarstvo spremenil v eno najbolj naprednih in razvitih na svetu. Njeno delo vsaj na začetku mandata ne bi smelo biti težko; državi v zadnjih osmih letih namreč še zdaleč ni šlo slabo. Švedska je kljub gospodarski in finančni krizi ohranila visoko rast in enega najnižjih javnih dolgov v Evropi. Reinfeldtu in njegovi ekipi je po pisanju Economista uspelo spremeniti njeno podobo iz »visoko obdavčene in zapravljive socialistične nirvane« v eno najbolje vodenih držav na svetu. Kljub uspehom Švedska ni ostala imuna za dogajanje v svoji bližini. Na to opozarja tudi nedeljski volilni izid.
V koraku s časom
Pod odhajajočo vlado je bila Švedska skupaj z Nemčijo in Veliko Britanijo eden od glavnih promotorjev fiskalne discipline in zmanjševanja javnih dolgov, seveda na račun javnih izdatkov. Veliko Švedov je privatizacijo nekaterih javnih storitev in razmeroma visoko, osemodstotno stopnjo brezposelnosti občutilo v obliki naraščanja neenakosti. Največje žrtve krčenja javnih izdatkov so bili mladi in priseljenci. V eni najbolj pluralnih družb na svetu so se tako kot drugod po Evropi pojavili klici po omejitvi pritoka tujcev, ki da jemljejo delovna mesta, povrh vsega pa predstavljajo še strošek za državo. Skrajno desni Švedski demokrati, ki so na volitvah s 13 odstotki glasov dosegli najboljši rezultat v svoji zgodovini, so zgrabili moment in v slogu francoskih in britanskih vzornikov napovedali vojno proti pluralnosti in odprtemu modelu socialne države.
Razprave o stroških integracije trenutnega vala priseljencev so med ljudmi zasejale strah pred vzdržnostjo sistema: Švedska je lani sirskim beguncem kot edina država v Evropski uniji ponudila stalno bivališče, kar je posledično povečalo njihov priliv. Premier Reinfeldt je med kampanjo priznal, da bo porast števila tujcev državo drago stal, a hkrati apeliral na prebivalstvo, naj »odpre svoje srce« do tistih potrebnih pomoči in zavrne klice po 90-odstotnem zmanjšanju števila beguncev. Podatek, da je skoraj tretjina volivcev, ki je v nedeljo glasovala za skrajno desnico, na prejšnjih volitvah svoj glas oddala premierovi Zmerni stranki, kaže, da Reinfeldtove besede niso imele bistvenega učinka.
Težko do trdne koalicije
Švedski demokrati so po številu prejetih glasov prehiteli Zelene in tako postali tretja največja stranka v 349-članskem riksdagu. »Preostale stranke nas bodo po novem težko ignorirale,« je bil eden od prvih odzivov na izid vzporednih volitev, ki jih je izustil njihov vodja Jimmie Åkesson. Predstavniki mainstream političnih strank so se doslej uspešno izogibali kakršnemu koli sodelovanju s skrajno desnico, ki je med kampanjo kot edina problematizirala priseljensko vprašanje. Dober rezultat stranke na volitvah jih utegne prepričati o smiselnosti, celo o nujnosti medsebojnega povezovanja.
Vodja socialdemokratov in po vsej verjetnosti novi švedski premier Stefan Löfven je po pričakovanjih že zavrnil možnost sodelovanja z Åkessonom. Nekdanji sindikalni voditelj, ki še nikoli ni služil kot minister, bo pri sestavljanju koalicije moral pokazati več odprtosti za kompromise s strankami na desnici, če se ne bo hotel zadovoljiti s krhko ali celo manjšinjsko vlado. K sodelovanju utegne povabiti tri manjše stranke – Liberalce, Stranko sredine in Krščanske demokrate, ki so zadnjih osem let tvorile uspešno Reinfeldtovo desnosredinsko zavezništvo. A to mora storiti še pred začetkom potrjevanja novega proračuna, napovedanega za jesen. V nasprotnem primeru Švedsko najverjetneje čakata politična blokada in razpis predčasnih volitev.
