Turčija postaja gospodar balkanske poti

Bruselj – Številne podrobnosti dogovora sicer še niso znane, a skupni akcijski načrt kaže, da sta EU in Turčija z vezano trgovino dosegli sporazum o bitki z begunski krizo, ki temelji na logiki obrambe meje in bolj organiziranih migracij.

Voditelji članic Evropske unije so na vrhu v noči na petek podprli načrt, ki sta ga na pogovorih s turškim državnim vrhom v Ankari pripravila prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans in komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn. Če bi bil akcijski načrt uspešno izveden, bi Turčija lahko napredovala pri vizumski liberalizaciji. Unija se je zavezala še, da bo povečala sodelovanje s Turčijo na finančnem in političnem področju. Proces njenega vstopanja v EU naj bi dobil novo energijo.

Turška pogajanja so v zadnjih letih povsem zastala. To je povezano tako s ciprskim vprašanjem kot tudi z notranjim razvojem v Turčijo. V vodilnih članicah, Nemčiji in Franciji, navdušenja nad polnopravnim članstvom orjakinje iz Bosporja ni. Nemška kanclerka Angela Merkel že od časa, ko je sedela v opozicijskih klopeh, namesto polnopravnega članstva zagovarja nekakšno privilegirano partnerstvo. Tudi v Turčiji veliko volje za strogo pogojevani napredek na poti v EU ni bilo več.

Turčija pričakuje dodatno financiranje

Katera pogajalska poglavja bi lahko odprli, je še negotovo. Za Turčijo se omenja tudi posebno kočljivo pogajalsko poglavje temeljnega svoboščine. Tudi na finančnem področju je še veliko nejasnosti. Turčiji je bilo za bitko z begunsko krizo obljubljenega razmeroma malo denarja, približno milijarda evrov, ki bi bil bolj ali manj v celoti izplačan iz sedanjih programov. Turčijo je preskrba več kot dveh milijonov sirskih beguncev do zdaj stala sedem milijard evrov. V Ankari pričakujejo, da bodo dobili »sveži« denar. Natančna številka ni omenjena v nobenem dokumentu, na vrhu EU so bile na mizi tri milijarde evrov. Unija namerava nameniti še več kot načrtovane 4,2 milijarde za preskrbo sirskih beguncev tako v Siriji kot v Iraku, Jordaniji in Libanonu. Tako bi ublažili pritisk na Turčijo. Poleg tega bi EU izvajala program preseljevanja neposredno iz begunskih taborišč v članice. V tisku je bila sicer omenjena številka 500.000, toda uradno je ni potrdil nihče. V programu EU po kvotah je predvidena preselitev 20.000 beguncev in premeščanje 160.000 tistih, ki so že v EU.

Sodelovanje s članicami EU

Turčija bi vzpostavila močnejši sistem upravljanja migracij. Skladno z akcijskim načrtom mora izvesti registracijo beguncev in jim priskrbeti dokumente. Da bi sirski begunci preživeli bivanje v Turčiji v boljših razmerah in bi se manj odločali za nevarno pot čez morje, bi jim morala zagotoviti dostop do javnih storitev, kakršne so izobraževanje in zdravstvo. Omogočili naj bi jim tudi delovanje v gospodarstvu.

Drugi cilj Unije, ob preskrbi beguncev v Turčiji, je čim učinkovitejše preprečevanje nezakonite migracije čez morje. Letos je po podatkih mednarodne organizacije za migracije iz Turčije na vzhodnogrške otoke prišlo že več kot 450.000 beguncev in migrantov. Unija je Turčiji obljubila pomoč pri krepitvi zmogljivosti turške obalne straže za nadzor morja in bitko s tihotapci ljudi. Pospešili naj bi vračanje ljudi, ki so niso upravičeni do mednarodne zaščite.

Turčija se je še zavezala, da bo sprejemala zavrnjene prosilce za zaščito, ki so v EU prišli z njenega ozemlja. Pri nadzoru meje naj bi turška oblast sodelovala s članicami EU. Čeprav se je v prejšnjih različicah akcijskega načrta neposredno omenjala Grčija, je bila v potrjenem dokumentu uporabljena splošnejša formulacija. V Atenah sicer niso bili navdušeni nad predlogom, da bi nadzor morske meje opravljale skupaj s Turčijo. Na kopenski meji naj bi Turčija povečala sodelovanje z Grčijo in Bolgarijo skladno s sklenjenim tristranskim sporazumom. Voditelji članic so na vrhu sklenili, da bo zunanja meja EU bolje zavarovana.