Tiskane izdaje
Po poročanju grških medijev, ki se sklicujejo na zaupne vire iz krogov zunanjega ministrstva, se čedalje bolj maje dogovor, ki ga je nemška kanclerka Angela Merkel sklenila s turškim premierom Ahmetom Davutoğlujem in predsednikom države Recepom Tayyipom Erdoğanom.
Po tem dogovoru bi morala mornarica severnoatlantske vojaške zveze v Egejskem morju pomagati pri preganjanju tihotapcev z begunci, begunce pa, ko bi jih Natove ladje rešile iz morja, avtomatično vračati Turčiji. Zdaj vse kaže, da je ta dogovor, vsaj po trditvah grške strani, za Turčijo menda sporen v najmanj dveh točkah. Prva je omenjeno vračanje vseh iz morja rešenih beguncev, med katerimi bi se morali v Turčijo vrniti tudi vsi begunci, ki bi jih Natove ladje našle in rešile iz morja, četudi bi se to zgodilo že v grških ozemeljskih vodah. Dogovor med Angelo Merkel in Davutoğlujem, ki so ga med zasedanjem potrdili tudi obrambni ministri Nata, je to določilo vseboval predvsem zato, da bi z njim beguncem in tihotapcem jasno sporočili, da nima smisla poskušati s tveganim begom čez Egejsko morje, ker bodo vsi begunci tako ali tako znova vrnjeni na izhodiščno točko. Da je bilo to res bistvo dogovora in da se je Ankara strinjala s tem, da bo sprejela nazaj vse begunce, ki so se podali na morje iz Turčije, četudi bi jih rešile iz stiske Natove ladje, je potrdila tudi nemška zvezna obrambna ministrica Ursula von der Leyen.
Druga za Turčijo menda sporna točka dogovora je posredovanje Natove mornarice v tistih predelih Egejskega morja med grškimi otoki in turško obalo, ki bi morali biti po turškem prepričanju demilitarizirani zaradi vseh še vedno nerešenih mejnih vprašanj med egejskima sosedama in članicama Nata. Kako naj Natove ladje v tem primeru sploh posredujejo, seveda ni jasno. Po podatkih iz krogov grške obalne straže se zavezniška mornarica za zdaj še ni približala domnevno spornim območjem med grškimi otoki in turško obalo, saj naj bi Natove ladje še vedno plule pretežno v mednarodnih vodah.
Neobetavne številke
Zaradi turških pomislekov in zadržkov se že porajajo vprašanja, kolikšen učinek bi sploh lahko imela predvidena Natova pomorska akcija, ki bi morala po prepričanju EU prispevati k ublažitvi vse bolj neobvladljivega begunskega toka čez Egejsko morje. Obalnim stražam Grčije in Turčije, pa tudi evropskemu Frontexu, naj bi namreč posredovala ustrezne podatke za pregon tihotapcev, hkrati pa bi iz morja v sili reševala begunce in tudi s tem omilila pritisk migrantov na tako imenovani balkanski poti.
Po do zdaj zbranih podatkih visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) letošnje številke o prebežnikih čez Egejsko morje niso ravno obetavne. V prvih dvajsetih dneh februarja je po teh podatkih kljub slabemu vremenu v Grčijo po morju dopotovalo kar 33.767 beguncev, od začetka leta, torej v slabih dveh mesecih, pa je Turčijo vsem omejitvam in boljšemu nadzoru navkljub zapustilo že 94.269 beguncev. Za primerjavo: junija lani, ko so bile temperature primernejše, morje pa bolj mirno, in se je začel največji begunski naval čez Egejsko morje, zaradi katerega je Evropa zagnala preplah, so grške obalne straže v enem mesecu naštele 31.318 beguncev, ki so se z gumenjaki iz Turčije prebili do grških otokov v Egejskem morju. Pritisk torej tudi v zimskih mesecih ne popušča. Nasprotno, kljub zimi narašča. Po trditvah grške obalne straže so v minulih 72 urah med Egejskimi otoki rešili iz morja več kot 1600 beguncev.
