Turčija tudi bomba za evropske banke?

Berlin − Hekerji, ki podpirajo turškega predsednika Erdoğana, so s kljukastimi križi in nacističnimi obtožbami Nemčije in Nizozemske napadli twitterjeve profile po vsem svetu, med njimi berlinsko filharmonijo, nogometno moštvo Borussia Dortmund in Amnesty International. Pred tem je nemška vlada sporočila, da ne izključuje prepovedi predvolilnih zborovanj turških politikov.

»Tudi Nemci imamo svojo čast,« je v intervjuju za časopis Braunschweiger Zeitung povedal vodja kanclerkinega kabineta Peter Altmaier, potem ko je predvolilne nastope visokih turških politikov že prepovedalo nekaj lokalnih skupnosti, nemško ustavno sodišče pa je presodilo, da lahko to stori tudi nemška vlada. Medtem so pri Twitterju odstranili s kljukastimi križi opremljena sporočila, ki so nacizma obtoževala Nemčijo in Nizozemsko: »Vidimo se šestnajstega aprila!« Na ta dan je v Turčiji razpisan referendum, s katerim bi rad predsednik Recep Tayyip Erdoğan močno okrepil svoje pristojnosti, omenjeni državi pa nočeta, da predvolilno kampanjo izvaja na njunih tleh. Zaradi razdeljene turške javnosti predsednik še posebej računa na poldrugi milijon nemških Turkov z dvojnim ali samo turškim državljanstvom, ki lahko volijo tudi v stari domovini. Računajo, da jih je na zadnjih volitvah okrog šestdeset odstotkov glasovalo za Erdoğana in njegovo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP).

Številni nemški Turki pa so ogorčeni. »Diktator iz Ankare nas ne sme izigrati drugega proti drugemu,« izjavlja sopredsednik zelenih Cem Özdemir in zahteva usklajeno evropsko akcijo. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je res opozoril, da ne pristopa EU v Turčijo, ampak obratno, a se položaj hitro izmika nadzoru. Številni nemški politiki že zahtevajo umik nemških vojakov iz turškega oporišča Incirlik, kjer so nastanjeni tudi vojaki partnerskih držav iz vojaške zveze Nato.

Generalni sekretar severnoatlantske vojaške zveze Jens Stoltenberg poziva h končanju prepirov in medsebojnemu spoštovanju, a je Erdoğan v zadnjih mesecih nemškim parlamentarcem že preprečeval obiske lastnih vojakov.

Turški predsednik je Nizozemsko tudi označil za banana republiko in zahteval sankcije mednarodnih organizacij proti njej, skupaj s svojimi ministri pa je to državo in Nemčijo zmerjal z nacističnimi in fašističnimi primerjavami. Te je obsodil tudi predsednik evropske komisije Juncker, konservativni nemški voditelji pa imajo čedalje več pomislekov o opciji dvojnega državljanstva, ki jo zdaj uživajo številni v Nemčiji živeči Turki, prej so se morali otroci priseljencev ob odraslosti odločiti za eno ali drugo državljanstvo. Številni opazovalci poudarjajo, da so kot tako imenovani »gostujoči delavci« v Nemčijo šestdesetih let prejšnjega stoletja prispeli tudi številni državljani Jugoslavije, Italije, Španije, Portugalske in drugih držav, pa z njimi ni bilo toliko težav kot s turškimi. Vlada kanclerke Angele Merkel si ne želi še večjih razkolov med svojimi turškimi prebivalci, saj so v preteklosti že videli soočenja med »pravimi« Turki in Kurdi, a Ankara izziva vsak dan znova. V zaporu je še vedno dopisnik časopisa Die Welt Deniz Yücel, ki ga obtožujejo teroristične propagande in hujskanja k sovraštvu.

V turškem soočenju z Nemčijo in vso Evropo gre vse bolj za vse ali nič in turški minister za evropske zadeve Ömer Çelik zdaj pod vprašaj postavlja dogovor o omejevanju begunskega navala, ki ga je lani s predsednikom Erdoğanom sklenila nemška kanclerka Angela Merkel. V intervjuju za tiskovno agencijo Reuters Çelik izjavlja, da njegova država izpolnjuje obveznosti iz sporazuma, EU pa ne, zato bi ga bilo treba po njegovem prepričanju ponovno premisliti. Nekateri opazovalci pa se bojijo, da je na kocki še več: po podatkih Banke za mednarodne poravnave so med največjimi turškimi upnicami prav evropske banke, in če se bo Turčija zatresla tudi gospodarsko, lahko utrpijo veliko škodo. S 87 milijardami dolarjev so v samem vrhu španske banke, sledijo jim francoske in britanske.

Nemške banke so svojo izpostavljenost v Turčiji zmanjšale že prej, gospodarstvo pa investicije, saj nekatere bonitetne hiše turške državne obveznice postavljajo na raven ničvrednosti. A lahko tudi to še poslabša položaj, saj je Nemčija ena najpomembnejših gospodarskih partneric države ob Bosporju, Erdoğan pa že nekaj časa tepta lastno dediščino. Po nastopu oblasti se je izkazal kot gospodarstvenik in je državo z zniževanjem birokracije, stabilizacijo državnega proračuna in privatizacijami uvrstil med perspektivne države sveta. A je od tega že dolgo, zdaj se dvigujeta predvsem inflacija in brezposelnost, njegovi prepiri z Evropo pa odganjajo turiste. Zaradi preganjanja drugače mislečih vse bolj bežijo tudi Turki. V Nemčiji so samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta dobili več kot 1100 turških prošenj za azil.