Tiskane izdaje
Bruselj – Evropska zunanja politika pogosto ni le zmedena in neenotna, marveč tudi protislovna, nenačelna in izraz nemoči v ukvarjanju z velikimi krizami.
Čeprav Turčija s svojim ravnanjem v Iraku in Siriji še zapleta tamkajšnji krizni položaj, zaradi katerega bežijo proti Evropi množice beguncev, je EU po zasedanju njenih zunanjih ministrov odmrznila pogajanja o polnopravnem članstvu Ankare. To je del širšega svežnja, s katerim poskušata Turčija in EU skupaj zavreti begunski tok. Ob napredku na poti proti EU in najmanj trimilijardni pomoči za preskrbo beguncev si Ankara v zameno za bolj konstruktivno vlogo obeta še pospešek pri odpravi vizumov za turške državljane.
Pogajalsko poglavje, ki ga je Turčija odprla danes, se imenuje denarna in gospodarska politika. V njegovem okviru urejajo vprašanja, kot je neodvisnost centralne banke. Turški premier Ahmet Davutoğlu je pred kratkim na skupnem vrhu z EU sicer razglasil, da Turčija »hoče postati članica evropske družine«, a Bruselj v rednih analizah njenega razvoja ugotavlja predvsem kopico pomanjkljivosti, denimo na področju pravne države in medijev. Prihodnje leto naj bi odprli še več pogajalskih poglavij, povsem odprto pa je, ali bo Turčija v prihodnosti postala članica EU.
Turčija je v več kot desetletnem pogajalskem procesu odprla 14 od skupno 35 poglavij. Končala je pogajanja le o enem od njih (znanost in raziskave). Kanclerka Angela Merkel že nekaj časa ni ponovila trditve, da bi Turčija lahko postala le privilegirana partnerica in ne članica, a še vedno opozarja, da imajo pogajanja – odprt konec. »Pogajanja se lahko vodi, a na koncu bomo imeli referendum,« je napovedal vodja avstrijske diplomacije Sebastian Kurz. Tudi Francija razmišlja podobno in napoveduje referendum o turškem članstvu. Kurz je opozoril, da se pri nadzoru zunanje meje EU ne bi smeli preveč zanašati na Turčijo, saj da takšna odvisnost lahko postane nevarna. Evropska komisija bo jutri v Strasbourgu predstavila svoj predlog oblikovanja evropske mejne in obalne straže, ki naj bi bila nekakšen odgovor na preveliko prepustnost meje v času begunske krize. Letos do novembra je po podatkih Bruslja v EU nezakonito vstopilo kar 1,5 milijona ljudi. Zato se je več članic odločilo, da bodo za dovoljeno večmesečno obdobje spet uvedle nadzor na notranjih schengenskih mejah.
Razširjeni Frontex
Komisija po logiki »veriga je tako močna kot njen najšibkejši člen« predlaga združen sistem upravljanja zunanje meje s stražo, ki bo nekakšen razširjeni Frontex z več pristojnostmi. Predlog, da bi lahko v skrajnem primeru v državo, ki ni kos nadzoru meje, napotili evropske enote brez njenega soglasja, je odgovor na ravnanje Grčije. Atene so namreč med krizo dolgo zavračale ponujeno evropsko pomoč. Mejna in obalna straža naj bi imeli nekakšno rezervo 1500 pripadnikov, ki bi bili lahko razmeščeni v nekaj dneh.
Napotitev enot na mejo brez soglasja članice je velik poseg v suverenost in negotovo je, ali se bodo članice EU na koncu strinjale z njim. Slovenija po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca »podpira vse ukrepe, ki bodo pripomogli k boljšemu nadzoru zunanje meje«. Italijanska napotitev vojakov na notranjo schengensko mejo s Slovenijo pa se mu ne zdi kočljiva. To da je priprava na nepredvidene dogodke, terorizem. Erjavec je opozoril na povezave med kriminalom in terorizmom, Slovenija pa da je tranzitna država, prek katere poteka tudi trgovina z ljudmi, orožjem, mamili.
