Tiskane izdaje
V Bruslju danes potekata dva vrha − najprej se bodo voditelji članic Evropske unije sestali s turškim premierom Ahmetom Davutoğlujem, s katerim bodo razpravljali o napredku pri uresničevanju načrta o omejevanju prihoda prebežnikov, pozneje pa se bo začel še vrh Unije. Skupna izjava vrha naj bi bila, da je zahodnobalkanska begunska pot zaprta, a nad tem sporočilom niso vsi navdušeni.
Dogajanje v Bruslju v nadaljevanju spremljamo v živo:
***
0.16: Po navedbah diplomatskih virov bo v skupni izjavi vrha črtana formulacija, da je balkanska pot zdaj zaprta. Ostalo pa bo, da so tokovi neregularnih migrantov po balkanski poti končani. To naj bi Slovenija razumela, kot da je balkanska pot zaprta. Zato bo popolnoma izvajala schengen in ne bo več dovolila vstopa v državo ljudem, ki ne izpolnjujejo pogojev. Tudi dogovor s Turčijo bo predvidoma ponoči potrjen, a zgolj okvirno. Kočljiva vprašanja naj bi bila tema vrha EU prihodnji teden.
22.22: Voditelji na vrhu EU še niso vrgli puške v koruzo. Številni sicer sporočajo, da kljub napredku ni najbolj verjetno, da bi ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah prišli do kompromisa s turškim premierom Ahmetom Davutoğlujem, a nič ni izključeno. Vplivni šef kabineta predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja Martin Selmayr je tvitnil, da je bil v težkih pogovorih dosežen napredek v reševanju begunske krize in da je preboj ponoči mogoč.
21.14: Po trditvah diplomatskih virov dogovor s Turčijo (še) ni padel v vodo. Voditelji EU na podlagi turškega predloga pripravljajo novo besedilo, o katerem naj bi se uskladili in ga nato ponudili turškemu premieru Ahmet Davutoğluju. Načeloma sta sami ideji iz sporazuma naklonjeni tudi Nemčija in Francija. Vsebinsko je še vedno kar veliko kočljivih stvari: vizumske liberalizacije se, denimo, ne da tehnično izpeljati do junija. Tudi sirskih beguncev se ne da vračati iz Grčije v Turčije. To bi bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. Nadalje skupina članic na čelu povezuje balkansko pot in dogovor s Turčijo. Njihova logika je, da brez »deala« s Turčijo ne more biti zaprtja balkanske poti.
20.49: Po poročanju Reutersa voditeljem na vrhu EU ni uspelo doseči sporazuma o turškem načrtu za rešitev begunske krize. Ukvarjanje z njim naj bi nadaljevali v prihodnjih tednih. Čakamo na potrditev informacije.
18.51: »Z našim novim predlogom bi reševali življenja ljudi,« je po srečanju generalnim sekretarjem Nata povedal turški premier Ahmet Davutoğlu. Poleg tega bi se z njegovim uresničevanjem bojevali proti tihotapcem, preprečevali nezakonite migracije in spodbudili preseljevanje beguncev iz Turčije neposredno v EU. Opozoril je, da je bila Turčija doslej velikodušna, saj je sprejela 2,7 milijona beguncev. Davutoğlu se je z Nata nato odpravil na večerjo z voditelji EU.
17:40: Po predlogu dogovora, pripravljenem na vrhu, objavil pa ga je Reuters, bi EU začela neposredno preseljevati begunce iz Turčije. Ankara pa bi se zavezala, da bo sprejela vse neregularne migrante, ki pridejo na grške otoke iz Turčije. To bi potekalo začasno in samo zaradi humanitarnih razlogov.
• Unija bi za vsakega vrnjenega Sirca sprejela enega Sirca neposredno iz Turčije.
• Povsem bi evakuirala begunce z grških otokov in v Turčijo vrnila le tiste, ki so prišli po določenem datumu.
• Prav tako bi tudi plačala stroške vračanja.
• Vizumska liberalizacija bi namesto oktobra prišli na vrsto junija.
• Tudi podvojitev pomoči na šest milijard je predvidena.
17.28: V predlogu Turčije je predvideno, da bi z grških otokov začeli vračati v Turčijo vse migrante in begunce, tudi Sirce. Po drugi strani bi Unija za vsakega vrnjenega Sirca sprejela enega Sirca neposredno iz Turčije. V diplomatskih krogih EU so takšen predlog Ankare razglasil na nelogičen in nesmiseln. Slišali smo tudi opozorila, da v skladu z zakonodajo EU Sircev, ki bežijo pred vojno, sploh ne bi smeli vračati v Turčijo. Podobno velja za zahteve za odprtje pristopnih pogajalskih poglavij in vizumsko liberalizacijo do junija. »Tega se ne da uresničiti v nekaj mesecih. Turčija sploh ni izpolnila polovice meril, tudi ključnega gleda varstva podatkov,« je povedal diplomatski vir.
16.54: Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je sporočil, da Turčija od EU do leta 2018 pričakuje dodatne tri milijarde evrov za bitko z begunsko krizo.
16.40: Na vrhu EU poteka zasedanje voditeljev 28 članic. Ob novih turških zahtevah so glavna tema balkanska migracijska pot, vrnitev k polnemu izvajanju schengenskih pravil in položaj v Grčiji.
Prebežniki v Pireju. Foto: Michalis Karagiannis/Reuters Pictures
Unija naj bi Grčiji v času, ko se bodo na njenem ozemlju kopičili begunce, ki ne morejo nadaljevati poti proti severu, zagotavljala humanitarno pomoč. Že tako je pričakovan večji angažma grške oblasti pri nadzoru meje in registriranju prebežnikov. Tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito, bi pospešeno vračali v Turčijo. Okrepljena naj bi bilo tudi premeščanje prosilcev za azil po članicah EU.
Grški premier Aleksis Cipras je tvitnil, da enostranski ukrepi ne morejo biti politika EU. Po končanem zasedanju se bodo voditelji spet sestali s turškim premierjem Davutoğlujem.
15.37: Britanski premier David Cameron je na vrhu v Bruslju dejal, da se Velika Britanija ne bo pridružila skupnemu azilnemu sistemu EU, ampak bo ohranila svoj azilni pristop in obdržala meje. Cameron je ob tem znova opozoril na poseben status Velike Britanije v EU in na to, da njegova država ni del schengna.
14:39: Na vrhu so nastali večji zapleti. Diplomati poročajo, da bi položaj lahko primerjali s kaosom. Ker je turški premier Ahmet Davutoğlu na kosilu z voditelji 28 članic predstavil nove zahteve, se bo vrh predvidoma podaljšal še na večerjo. Najprej bodo voditelji EU brez Turka razpravljali o njegovih predlogih in drugih evropskih temah. Nato bodo po načrtu skupaj z njim še sedli k večerji.
Po navedbah diplomatskih virov je Davutoğlu zahteval brezpogojno vizumsko liberalizacijo in odprtje več pogajalskih poglavij. Glede preseljevanja iz Turčije in vračanja beguncev Davutoğlu predlaga rešitev »eden ven-eden noter«. To pomeni, da bi za vsakega gospodarskega migranta, vrnjenega v Turčijo, EU sprejela enega begunca. »To je za nas nesprejemljivo, saj bi vse ostalo enako,« pravijo evropski viri.
Ahmet Davutoğlu, Volkan Bozkir in Angela Merkel. Foto: Virginia Mayo/Reuters Pictures
Kako se bo vrh razpletel in kdaj bi se lahko končal, ostaja povsem negotovo. Glede izjave o zaprtju balkanske poti večjih sprememb ni. Kljub nasprotovanju Merklove za zdaj ostaja del predloga skupne izjave. Države, ki so sodelovale pri zaprtju balkanske poti, so prepričane, da Grčija še vedno igra dvojno igro in da zgolj navidezno kaže večjo voljnost v bitki s krizo.
14.15: Besedilo spornega predloga sklepa vrha EU, v katerem je predvideno, da se bo balkanska pot za neregularen tok migrantov zaprla, najdete TUKAJ (dokument je v angleščini). Izjavo, o kateri se krešejo mnenja, najdete v točki 2.
13.57: Madžarski premier Viktor Orbán je prišel na vrh z odločnimi sporočili: »Schengenski okvir se mora strogo izvajati. Absolutno ne bi smelo nobenega preseljevanja imigrantov iz Turčije v EU. Madžarska gotovo ne bo sodelovala v takšnem dogovoru. EU mora nadzirati in zapreti svoje meje. Ne bi smela narediti prostora za nobene usluge, saj bi s tem samo spodbudila nadaljnje priseljevanje.«
13.45: Avstrijski kancler Werner Faymann vztraja pri zahtevi, da na vrhu EU uporabijo formulacijo o zaprtju balkanske poti. »Zavzemam se, da z jasnim jezikom vsem rečemo: zaprli bomo vse poti, tudi balkansko,« je sporočil avstrijski socialdemokrat. Tako bi po njegovem mnenju tihotapcem odvzeli možnosti.
Če sporočamo, da je tranzit beguncev v sosednjo državo prepovedan, nihče tudi ne bi smel priti, je prepričan Faymann. Avstrija sicer zagovarja preseljevanje beguncev neposredno iz Turčije. Nemčija se upira formulaciji o zaprtju poti, ker da ne ustreza dejanskemu stanju, saj v Nemčijo še vedno pride več sto ljudi.
12.56: Slovenski premier Miro Cerar je ob prihodu na vrh EU napovedal, da bo Slovenija v okviru sistema kvot že aprila sprejela od 40 do 50 prosilcev azil. Nato naj bi vsak mesec sprejemala prosilce v enakem številčnem okviru. Po sistemu kvot je za Slovenijo predvidena kvota 567 oseb.
»Ko bo balkanska pot učinkovito zaprta, se bo odprla možnost za odstranitev tehničnih ovir na meji,« je napovedal Cerar. Takšne ovire da bi morale biti odstranjene tudi znotraj schengna, premier je omenil Avstrijo.
Slovenija si prizadeva, da bi bila v izjavo vrha EU vključena informacija, da bo balkanska pot odslej zaprta. To Cerar sicer razume kot zaprtje za neregularne migracije, begunci bi še vedno lahko prihajali v EU čez zunanjo mejo.
Slovenija sicer začenja strogo izvajati schengenska pravila, pogoj za vstop v državo bo dovoljen zgolj ob izpolnjevanju formalnih zahtev. Sosednje države so glede tega že obveščene.
Prebežniki na grško-makedonski meji. Foto: Dimitar Dilkoff/AFP Photo
12.46: Tudi nemška kanclerka Merklova je proti zaprtju balkanske poti. »Ne moremo se strinjati, da bi se karkoli zaprlo,« je še sporočila.
12.17: »To je dejstvo − (balkanska) pot je zaprta,« je ob prihodu na vrh dejal francoski predsednik François Hollande. Sicer mora biti po njegovih besedah odgovor evropski.
12.04: Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na vrh dejala, da se število nezakonitih beguncev ne bi smelo znižati le za nekaj držav (z njihovimi enostranskimi ukrepi), marveč za vse, tudi za Grčijo. »Potrebujemo vzdržno rešitev,« je povedala kanclerka.
Tako varovanje zunanje meje, ki je pogoj za schengen, kot tudi zavrtje nezakonitih migracij je po njenih besedah mogoče doseči le v sodelovanju s Turčijo. Napovedala je sicer naporna, večurna pogajanja na vrhu.
12.01: EU pričakuje od Turčije, da bo sprejela nazaj vse prebežnike, razen beguncev iz Sirije, in da bo ustavila tudi tok sirskih beguncev v Evropo, je danes v Bruslju dejal nizozemski premier Mark Rutte.
Rutte se je po poročanju STA v imenu nizozemskega predsedstva v nedeljo v Bruslju na predvečer izrednega vrha EU in Turčije udeležil usklajevalnega sestanka z nemško kanclerko in turškim premierom.
Srečanje turškega premiera Ahmeta Davutoğluja (levo), nemške kanclerke Angele Merkel (desno) in nizozemskega premiera Marka Rutteja (v ozadju). Foto: Hakan Goktepe/AFP
11.20: Turški premier Ahmet Davutoğlu je ob prihodu na vrh kot edino pravo pot za skupni odziv izpostavil solidarnost. To naj ne bi zadevalo le vprašanja migracij, marveč celotno sodelovanje. »Turčija je pripravljena na članstvo v EU,« je povedal.
Pred začetkom vrha se širijo govorice, da Ankara zahteva več od stare celine. Zagotovljene tri milijarde evrov za pomoč sirskim beguncem naj bi zadoščale le za letošnje leto. Turčija že tako zahteva neposredno preselitev večjega števila beguncev neposredno v EU.
Grški premier Aleksis Cipras je izrazil pričakovanje, da se pospeši proces premeščanje beguncev po članicah EU. Begunsko vprašanje je po njegovih besedah skupen, evropski problem. Pred začetkom vrha se je sicer zapleta glede načrta skupne izjave, v katerem je zapisano, da bo balkanska begunska pot zaprta.
To so zlasti v Avstriji, kjer si je skupina držav z Jugovzhodne Evrope prizadevala za tako rešitev, že razglašali za velik uspeh. Toda − tako Nemčija kot evropska komisija imata zadržke. Nemški diplomati so nemškim časnikarjem sporočili, da kanclerka Angela Merkel hoče črtati stavek o zaprtju balkanske poti iz skupne izjave vrha. »To ne bo vrh, na katerem se bodo zapirala vrata,« je povedal predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz. V ospredju naj bili humanitarni ukrepi za pomoč beguncem.
Aleksis Cipras ob prihodu v Bruselj. Foto: Thierry Charlier/AFP
11.00: Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) je pred današnjim vrhom EU in Turčije opozorila na neustreznost strategije evropskih voditeljev. Kot so zapisali, ti nameravajo Turčijo uporabiti kot mejnega čuvaja in se s tem znebiti odgovornost za ljudi, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem.
»Nesprejemljivo je pričakovati, da bo odgovornost za begunce in prosilce za azil prevzela zgolj država, ki že zdaj gosti tri milijone beguncev,« je opozorila Gauri van Gulik, namestnica direktorja Amnesty International za Evropo in osrednjo Azijo, pri tem pa poudarila, da mnogi že zdaj tam živijo v zelo slabih razmerah: »Nekatere so celo deportirali nazaj v Sirijo, varnostne sile pa so celo streljale na Sirce, ki so poskušali prečkati mejo.«
10.13: Po zaprtju balkanske poti in posledičnem kaosu v Grčiji, kamor še vedno prihaja skoraj dva tisoč prebežnikov na dan, bodo evropski voditelji na današnjem vrhu EU načrtovali nadaljnje ukrepe.
Prva naloga bo izvajanje sklepov, sprejetih v prejšnjih mesecih, ki so ostali črka na papirju. To zadeva, denimo, boljše upravljanje zunanje meje v Grčiji in razporejanje beguncev po članicah EU. Na videz paradoksalno je, da je solistično ukrepanje držav ob balkanski poti pod taktirko Avstrije pred volitvami v treh nemških deželah pripeljalo do v Berlinu želenega občutnega zmanjšanja števila beguncev, ki prispejo v Nemčijo. Kljub temu nemška kanclerka Angela Merkel vztraja pri celoviti rešitvi, v kateri ima osrednjo vlogo Turčija.
V Bruslju bosta danes dva vrha. Na prvem se bo z voditelji članic EU sestal turški premier Ahmet Davutoğlu, nato bodo nadaljevali sami. Čeprav je lani sprejeti akcijski načrt EU in Turčije predvidel bitko proti tihotapcem, pospešeno vračanje gospodarskih migrantov in boljši nadzor meje z Grčijo, se doslej ni premaknilo veliko. Bruselj je že začel nakazovati denar iz trimilijardnega svežnja za pomoč beguncem v Turčiji, v prvem obroku je bilo 95 milijonov evrov. Tudi iz Ankare je v zadnjih dneh čutiti večjo voljnost.
Turčija naj bi začela v nekaj dneh sprejemati ekonomske migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito v EU. To je doslej teklo po polžje. Prejšnji teden se je zgodil preobrat, saj je turška oblast sprejela okoli 300 migrantov iz Maroka, Alžirije in Tunizije. Poleg tega bi morala Turčija s pomočjo EU zadržati čim več beguncev na svojem ozemlju. Dnevni priliv naj bi zmanjšali pod tisoč ljudi. V zameno se Ankari obeta napredek na poti v EU, vizumska liberalizacija ...
Na makedonsko-turški meji. Foto: Dimitar Dilkoff/AFP
Žrtev avstrijsko-balkanskega soliranja, odsotnosti evropske rešitve in lastnih napak je Grčija. Grški premier Aleksis Cipras zahteva od drugih članic Unije, naj takoj začnejo sprejemati begunce iz Grčije v okviru sprejetega sistema kvot. Od Grčije pa se pričakuje, da bo izpolnila zaveze iz lanskega oktobra o zagotovitvi 50.000 mest za nastanitev beguncev do konca leta. Pripravljenosti drugih članic Unije, da bi čez noč sprejele begunce, ki so se v zadnjih dneh nagnetli na grških tleh, ni. Atenam je obljubljena le velika humanitarna pomoč.
V Natu je bilo v nedeljo doseženo soglasje, da bodo njegove ladje v okviru pomoči Grčiji, Turčiji in Frontexu v bitki z begunsko krizo lahko delovale tudi v turških in grških ozemeljskih vodah.
