Tiskane izdaje
Ankara – V Turčiji se je danes, tri leta potem, ko je v Turčiji z množičnimi aretacijami vidnih vladnih predstavnikov odjeknila korupcijska afera, začelo sojenje proti 69 obtoženim članstva v teroristični organizaciji in poskusa strmoglavljenja vlade. Med obtoženimi, povezanimi s korupcijsko preiskavo, ki je vodila v sporne aretacije, je tudi vplivni klerik Fethullah Gülen.
Osmerica obtoženih bo med sojenjem v priporu, drugi se zagovarjajo s prostosti, Gülenu, ki živi v Pennsylvanii, pa sodijo v odsotnosti. Ameriške oblasti so namreč zavrnile zahtevo Turčije po njegovi izročitvi. »Nobenega konkretnega dokaza ni, da je bil moj klient vpleten v kakršnokoli nasilje, niti enega samega dokumenta. V zgodovini naše države še nismo bili priča tako netransparentni preiskavi,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal njegov odvetnik Nurullah Albayrak.
Več deset obtoženim članstva v »teroristični organizaciji«, ki naj bi hotela strmoglaviti vlado, grozi skupno med sedem in 330 let zapora.
Gülen je nekdaj veljal za enega največji zaveznikov turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, a so se njuni odnosi še pred izbruhom odmevne afere dodobra poslabšali. Erdoğan je preiskavo – med drugimi so obravnavali tudi njegovega sina, zeta in štiri ministre, ki so nato odstopili – označil za »grdo operacijo« proti svoji vladi, za katero naj bi stal klerik s svojimi privrženci.
Začel je s čistkami v policijskih vrstah, sodstvu in drugih državnih ustanovah, medtem pa so se na spletu začeli pojavljati posnetki pogovorov, obremenilnih za turškega predsednika. Na enem od njih je tako domnevno svojemu sinu na dan, ko so potekale aretacije, naročal, naj skrije okoli 30 milijonov evrov gotovine. Erdoğan je posnetek označil za »sovražni napad« ter zatrdil, da je »zmontiran in v celoti lažen«.
Erdoğan je navkljub odmevnosti škandal prestal več kot uspešno, avgusta 2014 je položaj premiera zamenjal za predsedniškega. Preiskave, povezane z domnevno korupcijo, so končane, tisti, ki so jih vodili, pa v sodnem postopku.
Nekdanji zaveznik
Kot smo že poročali, ima islamski klerik 74-letni Fethullah Gülen – kljub temu da že poldrugo desetletje živi v ZDA – precejšen vpliv v turški družbi in politiki. Po ocenah nekaterih analitikov so pripadniki njegovega gibanja, tudi oziroma predvsem po zaslugi še pred kratkim tesnega zavezništva z vladajočo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP), močno okrepili vpliv v pravosodju in varnostnih silah, nato pa so, tako vsaj zatrjujejo v vladi, izkoristili ta vpliv za obračun z »nekooperativnim« tedanjim premierom oziroma zdajšnjim predsednikom.
Kot rečeno, je Gülen še nedavno veljal za tesnega zaveznika Erdoğanove AKP, ki ji je pomembno pomagal tudi pri izrinjanju nekoč vsemogočne vojske od vzvodov oblasti. Odnosi med njima so se menda najprej znašli na preizkušnji zaradi ohladitve turške politike do ZDA in Izraela, sodu pa naj bi izbili dno brutalen obračun vlade s protestniki leta 2013, ki so vstali proti premierovi naraščajoči samovolji, in njeni načrti za ukinitev mreže Gülenovih zasebnih šol, ključnega vzvoda širjenja vpliva njegovega gibanja Hizmet, ki sega daleč onkraj turških meja. Vplivni klerik je sicer decembra 2013 v pismu tedanjemu turškemu predsedniku Abdullahu Gülu zanikal, da bi bili njegovi privrženci vpleteni v kakršnokoli zaroto proti vladi.
