Tiskane izdaje
Bruselj − »Biti ali ne biti skupaj. To je vprašanje, na katero bodo morali odgovoriti ne samo Britanci, marveč tudi v drugih 27 članicah EU v prihodnjih dveh tednih,« je v spremnem pismu ob objavi predloga glede prihodnjega položaja Britanije v EU (celotno besedilo predloga najdete TUKAJ) zapisal predsednik evropskega sveta Donald Tusk.
V svežnju, s katerim naj bi preprečili zavrnitev članstva v EU na referendumu, je kar veliko popuščanja zahtevam britanskega premiera Davida Camerona. V njem je zagotovljena omejitev dela pravic priseljencev iz EU, nacionalni parlamenti naj bi dobili večjo vlogo pri blokiranju predlogov evropske zakonodaje. Po drugi strani je zapisano, da ena ali več članic ne more z vetom blokirati učinkovitega upravljanja bančne unije ali prihodnje integracije območja z evrom.
Krizna zavora, otroški dodatki ...
Predlog sporazuma po pričakovanjih vključuje tako imenovano priseljensko krizno zavoro. Članica lahko v primeru resnih tveganj za vzdržnost socialnih sistemov uvede omejitev svobode gibanja. Tuskov predlog dopušča članici, da lahko v primeru velike obremenitve zahteva, da delavci, na novo priseljeni iz drugih članic EU, do štiri leta nimajo enakih pravic kot domačini.
Foto: Toby Melville/Reuters
Takšna ureditev bo imela omejen rok trajanja. Njen iztek bo še tema pogajanj v prihodnjih tednih. Britanija je hotela, da bi zavoro lahko vpeljala v sedmih letih. Takšen sistem naj ne bi veljal le v Britaniji, marveč v celotni EU.
Pripravili bodo tudi zakonodajni predlog za ureditev vprašanja otroških dodatkov za otroke, ki še vedno živijo v delavčevi domovini, denimo na Poljskem.
Priseljenske zavore sicer članica ne bi mogla vpeljati sama. Njen predlog bi najprej obravnavala evropska komisija, o njem bi odločale države članice (svet EU). V svežnju predlogov je tudi osnutek izjave evropske komisije, da je priseljevanje v Britanijo že doseglo točko, da bi bila zavora lahko že uporabljena. Kar pomeni, da bi jo lahko uporabili kmalu po referendumu.
Nacionalnim parlamentom več moči
V predlogu priznavajo, »da Britanija, glede na posebni status, ki ga ima v pogodbah, ni obvezana do nadaljnje politične integracije v EU«. Vsebina tega jamstva naj bi bila vključena v evropsko pogodbo ob njeni prvi reviziji. S takšnim jamstvom se izpolnjuje želja Davida Camerona, da Britanija noče biti del federalističnega načela »vedno bolj povezane Unije«.
Nacionalni parlamenti članic EU bi dobili več moči z uresničevanjem Tuskovega predloga, da bi lahko 55 odstotkov parlamentov ustavilo zakonodajne predloge evropske komisije, ker bi bilo bolje o stvari odločati na nižjih ravneh (načelo subsidiarnosti).
Logika načela subsidiarnosti je, da bi bile odločitve sprejete čim bliže državljanom in naj bi se na ravni EU odločalo le o stvareh, ki ne morejo biti bolje urejene na ravni članic, in ko ima takšno odločanje več koristi.
Tusk je prepričan, da je predlog dobra podlaga za kompromis, a pričakuje izzivov polna pogajanja. »Nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse,« je zapisal. Predlogi morajo najprej biti sprejeti na ravni EU, začeli pa bodo veljati, ko bo v Bruslju uradno sprejeto obvestilo, da so se Britanci odločili ostati v Uniji.
»Sveženj je dober in uravnotežen odgovor na Cameronovo decembrsko pismo Tusku,« se glasi uradna linija evropske komisije. Zagotovil naj bi pošten dogovor za Britanijo, za druge članice in za EU. Visoki predstavniki članic bodo že v petek začeli obravnavati predloge. Odločitev o njih bo predvidoma padla na vrhu EU, 18. in 19. februarja. Britanski referendum bi lahko tako potekal že junija.
Donald Tusk. Foto: Yves Herman/Reuters
V Veliki Britaniji kritično
Kritike so v Veliki Britaniji danes padale z več strani, tudi iz vrst konservativne stranke.
Nasprotniki dogovora premieru Cameronu najbolj zamerijo, da je v času pogajanj omilil svoje zahteve do EU. Nekateri so prepričani, da dosežen kompromis ne spreminja ničesar, nikakor pa državi ne omogoča, da bi spet prevzela nadzor nad svojimi mejami, kot je premier napovedal pred tremi leti.
»Mislim, da to ne bo dovolj,« je vsebino osnutka na kratko komentiral njegov strankarski kolega, londonski župan Boris Johnson. Z njim so strinjali tudi nekateri drugi konservativci, ki so dejali, da je Cameron sicer dosegel nekaj, a ne dovolj, da bi to pomirilo njihove skrbi.
Precej ostreje se je na dogovor odzval vodja evrofobične stranke UKIP Nigel Farage, ki je rezultat pogajanj opisal kot »patetičnega«. Močno neodobravanje je bilo zaznati tudi v nekaterih medijih, predvsem v časniku Daily Mail in tabloidu Sun. V drugih časopisih, večina katerih podpira nadaljnje članstvo države v EU, so bili odzivi nekoliko bolj umirjeni in prizanesljivi, kljub temu da se večina strinja z ugotovitvijo, da Cameronu ni uspelo doseči tistega, kar je obljubil.
