Tiskane izdaje
Ljubljana − Predsednik evropskega sveta Donald Tusk v iskanju skupnega evropskega odgovora na krizo s prebežniki danes zaključuje obisk v Sloveniji, svojo turnejo po državah na tako imenovani balkanski begunski poti pa bo nadaljeval na Hrvaškem in v Makedoniji.
Tusk, ki se je včeraj skupaj s predsednikom slovenske vlade Mirom Cerarjem zavzel za učinkovito izvajanje schengenskega režima in pomoč Grčiji pri varovanju zunanjih meja, pa tudi za skupno evropsko rešitev, je danes v spremstvu notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar najprej obiskal sprejemni center v Dobovi.
Kot je dejal ob robu obiska, vse od začetka krize s prebežniki zagovarja skupen evropski odziv, temelječ na dveh stebrih: obnovi schengenskega režima na eni in zagotoviti humanitarne pomoči beguncem na drugi strani. Slovenija je najboljši primer, da lahko skupni evropski odziv deluje in da je vrnitev k schengnu predpogoj za evropsko rešitev krize s prebežniki, je ocenil Tusk. »Prepričan sem, da bo moj obisk v Dobovi le še utrdil moje prepričanje, da je slovenski pristop konstruktiven in pravilen,« je še povedal predsednik evropskega sveta.
Bodečo žico, ograje in druge tehnične ovire na mejah je označil za grob ukrep, a dodal, da »včasih potrebujemo tudi ostrejše ukrepe, če hočemo resnično izvajati schengenska pravila«. »Žal je to realnost,« je še povedal Tusk.
Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pa je med Tuskovim obiskom begunskega centra izrazila zadovoljstvo, da je bila Slovenija znova prepoznana kot kredibilna članica tako Evropske unije kot tudi schengenskega prostora. »Vsekakor se je danes potrdila pravilna smer ravnanja in ukrepanja Slovenije, v smislu, da na eni strani vlagamo intenzivne napore v iskanje evropske rešitve, po drugi strani pa smo zelo aktivni in tudi uspešni pri iskanju regionalnih rešitev, ki so komplementarne z evropskimi,« je dejala.
Po eni strani namenjamo primerno pozornost humanitarni, dostojni obravnavi migrantov, po drugi strani pa sočasno izpolnjujemo svoje obveznosti pri varovanju schengenske meje, je še dodala Györkös Žnidarjeva in poudarila, da schengen ostaja prioriteta Slovenije.
Glede slovenske pobude o krepitvi nadzora na makedonsko-grški meji pa je notranja ministrica dejala, da Slovenija ni predlagala, da bi Grčija postala žep za prebežnike. Vemo, da je Grčija v težkem položaju, ne želimo njene osamitve, a iskati moramo rešitve, ki so v skladu s konceptom EU, je dodala in pojasnila, da je treba najprej učinkovito zavarovati zunanje meje Unije, nato pa v vstopnih državah vzpostaviti žariščne točke. Ob teh predpostavkah lahko po mnenju ministrice delujejo tudi solidarnostni mehanizmi, med katerimi je na primer premestitev beguncev, pri kateri bo Slovenija prav tako sodelovala. Če bo delovala celovita evropska rešitev, bodo po mnenju ministrice pri premestitvi aktivno sodelovale tudi druge članice.
Tusk danes na Hrvaško in v Makedonijo
Predsednik evropskega sveta bo svojo turnejo po državah vzdolž balkanske begunske poti danes nadaljeval na Hrvaškem in v Makedoniji. V četrtek ga pričakujejo v Grčiji, v petek pa v Turčiji.
Tusk se je na turnejo po državah vzdolž balkanske begunske poti podal pred izrednim vrhom Evropske unije in Turčije 7. marca ter rednim spomladanskim vrhom Unije 17. in 18. marca. Ponedeljkov vrh velja za neuradni rok, do katerega naj bi bile države vzdolž balkanske poti pripravljene čakati na rezultate sodelovanja s Turčijo, preden začnejo same izvajati stroge ukrepe za zajezitev toka prebežnikov. Države vzdolž balkanske poti so sicer v zadnjih dneh in tednih že sprejele vrsto omejitev, zaradi česar postajajo razmere v Grčiji in še posebej na grško-makedonski meji vse bolj napet, piše STA.
