Tuskovi predlogi za učinkovitejše odločanje v EU

Predsednik evropskega sveta zahteva konkretna stališča, tudi pisno, ne pa neskončnih premlevanj in praznih razprav.

Objavljeno
18. oktober 2017 14.50
D. S.
D. S.

Že dolgo je znano, da v Evropski uniji številni predlogi poniknejo v različnih »delovnih skupinah«, se izgubijo v zapletenem sistemu političnega odločanja ali pa se preprosto »zataknejo« in zaradi interesnih nasprotij med članicami obtičijo nekje sredi postopka. 

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki vodi in usklajuje delo vseh sedemindvajsetih predsednikov držav ali vlad in neformalno velja za nekakšnega predsednika EU, naj bi to zdaj spremenil in proces odločanja v EU čim bolj pospešil. 

Če bo nujno, naj bi se šefi držav in vlad v prihodnje sestajali pogosteje, je Tusk zapisal v svojih reformnih predlogih, predstavljenih skupaj z vabilom na dvodnevni vrh EU, ki bo v četrtek in petek v Bruslju. Do zdaj so se šefi držav ali vlad praviloma srečevali štirikrat na leto, za prihodnji dve leti je Tusk, ki je moral pripraviti tudi načrt dela do prihodnjih evropskih volitev julija 2019, predlagal kar 13 srečanj. 

Hitrejši tempo odločanja 

Predsednik evropskega sveta, ki je tudi po funkciji zadolžen za koordinacijo dela na vrhu, v svojih predlogih za učinkovitejše delo od šefov držav ali vlad v prihodnje pred vsakim zasedanjem pričakuje veliko bolj konkretne, če bo treba tudi pisne predloge za odločanje, ki jim v žargonu rečejo »Decision Notes«. Iz njih naj bi bilo takoj razvidno, kje so možne sporne točke in kje kompromisi, tako da bi se šefi držav ali vlad po Tuskovem prepričanju lahko »takoj lotili resne politične razprave«. Če se voditelji v svoji razpravi ne bi približali rešitvi, naj bi se po Tuskovem predlogu takoj odločili, ali bodo poskušali rešitev prihodnjič poiskati še enkrat ali pa naj se o predlogu naprej pogajajo samo tiste države, ki se z rešitvijo strinjajo in so pripravljene na tem področju poglobiti svoje sodelovanje. 

Do zdaj se nam je prevečkrat dogajalo, da so rešitve v procesu političnega odločanja povsem razvodenele ali pa so se zaradi različnih interesov članic in njihovega medsebojnega blokiranja izgubile, je v svojem pismu poudaril Tusk. »Če torej hočemo kot skupnost napredovati in sprejemati hitrejše skupne odločitve, nujno potrebujemo novo metodo odločanja,« je poudaril Tusk. Sedanji sistem neskončnega dogovarjanja o skupnem zaključnem dokumentu vsakega vrha je po njegovem preživet. 

Donald Tusk je v svojem pismu članicam posebej podčrtal, da se kot predsednik evropskega sveta odločno zavzema za enotnost Evropske unije. »V tem je njena moč.« Zato naj bi okvir za razpravo vedno, ne glede na temo, ostalo skupno srečanje vseh članic. Vendar pa ta »enotnost ne sme postati izgovor za stagnacijo, tako kot ambicije posameznih članic ne smejo voditi v delitve«. 

Proti EU različnih hitrosti

Predsednik evropskega sveta Tusk je svoje predloge za učinkovitejše odločanje napovedal že med septembrskim neformalnim srečanjem predsednikov držav ali vlad konec septembra v Tallinnu, kjer so mu voditelji med drugim naložili, naj do tokratnega bruseljskega vrha pripravi tudi konkreten načrt dela do prihodnjih evropskih volitev junija 2019. Del tega načrta naj bi bil tudi predstavljeni predlogi za učinkovitejše in hitrejše skupno odločanje o takih ključnih vprašanjih, kot so skupna evropska finančna, obrambna in azilna politika.

Nemška kanclerka Angela Merkel je že večkrat izrazila prepričanje, »da se v EU vsi strinjamo z nujnim hitrejšim in odločnejšim sprejemanjem dolgoročnejših rešitev«, tudi če bi pri tem sodelovala »samo določena skupina članic«, svoje reformne predloge za boljšo in učinkovitejšo EU pa sta medtem predstavila tudi novi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki mu Evropa različnih hitrosti ni tuja, in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki pa se bolj zavzema za enotnost vseh članic in za še večje pristojnosti evropske komisije.