Ukrajina je poligon za cilje velikih

Evropska unija je za šest mesecev podaljšala sankcije proti Rusiji, kot razlog pa je navedla neizpolnjevanje mirovnih sporazumov iz Minska. V Rusiji odgovarjajo, da je kriva Ukrajina, s katero uradna Moskva s 1. januarjem prihodnjega leta ukinja prostotrgovinski sporazum – zato, ker bo na prvi dan prihodnjega leta v veljavo stopil prostotrgovinski sporazum, ki ga je Ukrajina sklenila z Evropsko unijo. Tako za Bruselj in Washington kot Moskvo je Ukrajina predvsem poligon za uresničevanje lastnih geopolitičnih ciljev, zato so kompromisi nemogoči.

Uradna Moskva je zgrožena, ker so v Bruslju v isti koš vrgli vprašanje sankcij proti Rusiji ter rusko odločitev o uvedbi carin pri trgovanju z Ukrajino. »Po izjavi ruskega predsednika Vladimirja Putina je jasno, da bo Rusija s 1. januarjem 2016 ukinila ugodnosti, ki so veljale pri trgovanju z Ukrajino. Gre za jasno kršitev tistega, kar je bilo izraženo tudi v Minskih sporazumih,« so ruski mediji povzemali izjavo evropske komisarke za trgovino Cecilie Malmström, ki jo je v Bruslju dala po pogovorih med Rusijo, Evropsko unijo in Ukrajino.

Na njih niso uspeli najti kompromis glede vprašanja prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino, ki bo začel veljati v začetku prihodnjega leta. Rusija že od njegovega podpisa vztraja, da spodkopava ruske gospodarske interese v Ukrajini, glede zadnjih pogajanj pa pravi, da je dogovor padel v vodo, ker niti Kijev niti Bruselj nista bila pripravljena podpisati pravno zavezujočega dokumenta, v katerem bodo upoštevane ruske bojazni. Evropska unija krivdo vali na Rusijo, »ki je vztrajala pri zahtevah, ki niso v skladu z evropsko zakonodajo ter zakonodajo Svetovne trgovinske organizacije«.

Najvišjo ceno plačuje in bo še naprej plačevala Ukrajina, ki jo je Putin že prejšnji teden s posebnim odlokom izključil iz prostotrgovinskega sporazuma znotraj Skupnosti neodvisnih držav, na podlagi katerega je trgovanje med državama potekalo brez carin, česar po novem ne bo več mogoče. Poleg tega je ruski premier Dmitrij Medvedjev podpisal odlok o uvedbi prepovedi na uvoz hrane iz Ukrajine, ki ga je Rusija kot odgovor na uvedbo protiruskih sankcij uvedla proti članicam Evropske unije. Ruski vladi je naročil še, naj proti Ukrajini pripravi tožbo zaradi neplačila dolga v višini tri milijarde dolarjev, na kar je Ukrajina razglasila moratorij.

V brk lastnim interesom

Zgolj kratek moratorij na podaljšanje sankcij proti Rusiji je minuli teden v Bruslju izborila Italija, ki je »o tako pomembni temi zahtevala bolj poglobljene razprave«, že v ponedeljek pa so sankcije podaljšali do 31. julija 2016. »Jasno je, da se pritisk Washingtona na Evropsko unijo nadaljuje. Gre za zelo resen pritisk. Lahko samo obžalujem, da evropski voditelji delujejo v nasprotju z lastnimi nacionalnimi interesi. Nobenega dvoma ni, da so evropske države izgubile del svoje suverenosti,« je bil kritičen predsednik dume Sergej Nariškin.

O tem, da je Evropska unija odločitev o podaljšanju sankcij sprejela zaradi ameriških pritiskov, so se razpisali tudi na nemškem spletnem portalu Deutsche Wirtschafts Nachrichten, kjer ugotavljajo, da jhttps://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=Pol5VteyDseRsAH7x4XoBwe predsednik evropskega sveta Donald Tusk ameriški trojanski konj v Evropski uniji, povzemajo pa tudi pisanje EUobserverja glede pisma poljskega in latvijskega zunanjega ministra Witolda Waszczykowskega and Linasa Linkeviciuja, ki kategorično zavračata ukinitev sankcij in ostro kritizirata predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, saj je oktobra pozval k izboljšanju odnosov z Rusijo, češ da jo je treba »obravnavati s spoštovanjem.«

Med najglasnejše zagovornike ukinitve sankcij proti Rusiji sodi Italija, ki poudarja, da ni nobene logike v tem, da se Rusijo po eni strani kaznuje, po drugi pa od nje pričakuje pomoč glede ključnih mednarodnih vprašanj, kohttps://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=Pol5VteyDseRsAH7x4XoBwt je denimo sirska kriza. V resnici Italijo skrbi predvsem lastno gospodarstvo, saj gre za drugo največjo rusko trgovinsko partnerico v Evropski uniji, zaradi sankcij pa se je italijanski izvoz v Rusijo med letoma 2013-2014 zmanjšal za kar 1,2 milijarde dolarjev. Italijanski premier Matteo Renzi je junija Putina gostil celo na odprtju Expa v Milanu, a je temu navkljub na novembrskem zasedanju G20 v Turčiji osebno podprl podaljšanje sankcij. Več kot očitno je, da niti en evropski voditelj nima poguma, da bi vložil veto, čeprav je po besedah italijanskega zunanjega ministra Paola Gentilonija želja po dialogu z Rusijo v Evropski uniji trenutno celo »evropski mainstream«.https://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=Pol5VteyDseRsAH7x4XoBw