Tiskane izdaje
»Putin globoko in resno sovraži Ukrajino,« je pred dnevi v Münchenu izjavil ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Soudeležence na varnostni konferenci je posvaril, da bi bila pomiritev z Rusijo »naivna, napačna in nevarna«. Kasneje je novinarjem razkril, da je od novega ameriškega podpredsednika Mikea Pencea, s katerim se je srečal med konferenco, dobil »zelo močno sporočilo o podpori Ukrajini«. Po tem, ko se je po telefonu pogovorjal tudi s Trumpom in ameriškim zunanjim ministrom Rexom Tillersonom, je ukrajinski predsednik prepričan, da se v ameriški politiki do ukrajinske krize ni z zamenjavo administracije nič spremenilo.
A novi načrt, kako pomiriti Ukrajino in Rusijo, tej pa posledično odpraviti sankcije, so sodelavci novega ameriškega predsednika že bili pripravili, če gre verjeti poročanju časnika New York Times. Ta je v nedeljo razkril, da je le teden pred tem, ko je zaradi nezakonitih pogovorov z ruskim veleposlanikom moral odstopiti Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn, v njegovo pisarno osebni odvetnik novega predsednika Michael Cohen lastnoročno prinesel predlog, »ki je predsedniku Trumpu zarisal pot, kako odpraviti sankcije proti Rusiji«. Bralci tega dolgega članka, v katerem so obnovljene vse dosedanje obtožbe o ruskih povezavah novega ameriškega predsednika in njegovih sodelavcev, morajo biti potrpežljivi, da nekje proti koncu v enem odstavku odkrijejo, kaj naj bi se dejansko skrivalo v tem načrtu, ki ga je menda pripravil ukrajinski opozicijski poslanec Andrij Artemenko. Da bi se rešila ameriških sankcij, bi morala po tem predlogu Rusija iz vzhodne Ukrajine umakniti vso vojsko, problem polotoka Krim pa bi »rešili« tako, da bi se ukrajinski volivci na referendumu odločili, ali ga bodo Rusiji »oddali« za 50 ali za 100 let.
»Kdo si ne želi pripomoči k temu, da bi zavladal mir?« je povedal Trumpov odvetnik Cohen za New York Times. A takoj po objavi tega članka je novinarjem konkurenčnega dnevnika Washington Post njihove newyorške kolege označil za ustvarjalce »ponarejenih novic«. Priznal je, da so mu na sestanku, ki ga opisuje New York Times, dali ta pomiritveni predlog, a odločno zanikal, da bi ga sam kamorkoli odnesel ali o njem potem s komerkoli govoril. »Vse drugo je fake news,« je dejal 50-letni Cohen, ki je poročen z Ukrajinko.
Ta mirovni predlog menda vključuje tudi »kompromat«, ki ga je o koruptivnih poslih ukrajinskega predsednika zbral poslanec Artemenko. Čeprav tega, kaj res piše v teh papirjih, ni v javnosti še nihče videl, so ameriški novinarji za uradni odziv na njih takoj pobarali ukrajinskega veleposlanika v Washingtonu Valerija Čalija. Zamisel o tem, da bi Krim oddali Rusiji, je po njegovih besedah »ogromna kršitev ukrajinske ustave«, takšne predloge pa lahko podpirajo »le tisti, ki odkrito ali prikrito zastopajo ruske interese«.
Vojna, ki je pred slabimi tremi leti izbruhnila na jugovzhodu Ukrajine, je doslej terjala že okoli 10.000 življenj. Danes je začel veljati novi mirovni sporazum iz Münchena, že v soboto zvečer pa je po svetu odmevala novica, da je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal ukaz, da ruska država »zaradi humanitarnih razlogo« v času bojev v zahodni sosedi kot veljavne priznava dokumente, ki jih izdajajo uporniške oblasti v Donecki in Luganski republiki. O tem, da ruski obmejni organi neuradno že priznavajo tovrstne dokumente, so ruski mediji poročali že na začetku februarja.
»To je v nasprotju z mednarodno zakonodajo,« se je odzval ukrajinski predsednik Porošenko. Na ukrajinskem zunanjem ministrstvu so zapisali, da Putinov ukaz pomeni »de facto priznanje nezakonitih oblasti v Donbasu«, Rusija pa ne spoštuje »ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti, svojih mednarodnih obveznosti in sporazumov iz Minska«.
Putinov ukaz je v pogovoru za ameriški državni Radio Svoboda kritiziral tudi generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Lamberto Zanier. Po njegovem bo zdaj še težje uresničevati minški sporazum, hkrati pa je tudi on poudaril, da to pomeni uradno priznanje tistih, ki te dokumente izdajajo. »Ob tem pomislimo na Abhazijo in podobne primere,« je Zanier spomnil na leto 2008, ko je Rusija po kratkotrajnem vojaškem spopadu s sosednjo Gruzijo, uradno priznala neodvinost dveh gruzijskih separatističnih republik, Abhazije in Južne Osetije.
