Toda ali je EU res porabila dovolj denarja za podporo ukrajinskemu gospodarstvu, odkar se je začela vojna na jugovzhodu te države, sosednja Rusija pa si je prisvojila nekdaj ukrajinski polotok Krim, je pred kratkim zastavil vprašanje komentator agencije Bloomberg Marc Champion. »Kratki odgovor je ne,« se je glasil njegov odgovor.
Doslej so iz Bruslja namenili Kijevu 2,2 milijarde evrov, kar je manj od odstotka tega, kar je EU prispevala za rešitev krize v svoji članici Grčiji. To ni ves obljubljeni denar, saj se Ukrajini še v trenutnem finančnem »obroku« obetata dva paketa po 600 milijonov evrov, če bodo oblasti v Kijevu izpolnile zahteve Mednarodnega denarnega sklada (IMF) po nadaljnjem zategovanju pasu in strukturnih reformah. Poleg tega je EU ponudila še 355 milijonov evrov premostitvenih posojil za odplačila kratkoročnih obveznosti.
Težavno črpanje denarja
Komentar je precej odmeval v Ukrajini, kjer razmere nikakor niso rožnate. Uradni statistični urad je pred kratkim objavil podatke, da je v prvi polovici letošnjega leta celoten ukrajinski izvoz padel za 35 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, njihova prodaja v EU pa se je zmanjšala za skoraj 39 odstotkov. Najbolj je upadel ukrajinski izvoz na Ciper (kar 82 odstotkov), medtem ko se za drugo mesto z okoli polovičnim zmanjšanjem potegujejo Belgija, Madžarska, Velika Britanija in Finska. Ukrajina je letos povečala izvoz le v dve evropski državi: na Malto (za izjemnih 697 odstotkov) in Slovenijo (za 41 odstotkov). Največji udarec za ukrajinsko ekonomijo je vsekakor strmoglavi padec izvoza v Rusijo in nekdanje sovjetske republike, ki se je v letošnjih sedmih mesecih zmanjšal za kar 54 odstotkov glede na enako obdobje lani. A za petino je padla tudi ukrajinska prodaja na ključna trga v Egiptu in Turčiji.
»Kam se dejansko pomika Ukrajina na poti v Evropo?« se v komentarju za ukrajinsko izdajo Forbesa sprašuje nekdanji guverner ukrajinske centralne banke Sergej Arbuzov. Naslov njegove analize gospodarskega dogajanja v državi, ki je pred malo več kot letom podpisala pridružitveni sporazum z EU, ni spodbuden: »Koruzna republika.« Ob prikazu strukture ukrajinskega izvoza pred krizo je Arbuzov utemeljil, zakaj so prejšnje ukrajinske oblasti nadvse pazljivo obravnavale vprašanje odnosov z Rusijo, saj si »nismo mogli privoščiti, da bi bila cena za evrointegracijo odpoved ruskemu trgu, ker smo razumeli, da bi to privedlo do nepopravljive škode za našo državo. Kakor so pokazali dogodki, ki so sledili, takšno stališče ni bilo neutemeljeno«.
»Blaga, ki smo ga prodajali
Tako je v zadnjem letu in pol s seznama prvih desetih najbolj izvažanih ukrajinskih izdelkov izginila vsa težka strojna proizvodnja, občutno se je zmanjšal tudi izvozni delež metalurške industrije. »Ukrajina se je de facto spremenila v z naravnimi viri bogato podružnico azijatskih in afriških držav, ki ji pri imenovanju 'banana' republika manjka zgolj odsotnost banan,« je bil piker Arbuzov. Pač pa ima nekdanja »žitnica Evrope« dovolj drugih kmetijskih pridelkov, ki so se zdaj prebili med v tujino najbolj prodajane ukrajinske artikle. Med njimi je absolutna rekorderka koruza, ki so jo letos do konca julija na Kitajsko prodali za več kot dve milijardi dolarjev.