Tiskane izdaje
Le še dva dni je do takrat, ko morajo Atene Evropski centralni banki odplačati 3,2 milijarde evrov dolga. Za to Grčija nujno potrebuje nov paket posojil, o katerem se v teh dnevih v Atenah z gostitelji pogajajo mednarodni posojilodajalci. Sodeč po optimističnih izjavah domačih pogajalcev, utegnejo že danes skleniti nov sporazum.
Mednarodni predstavniki so se z gostitelji že v petek dogovorili o ustanovitvi novega privatizacijskega sklada, v katerem naj bi se v naslednjih treh desetletjih nakopičilo okoli 50 milijard evrov rezervnih sredstev. Zares naporni so bili šele pogovori v soboto, saj so trajali do nedeljskih jutranjih ur, a bili so tudi uspešni, saj so se po poročanju časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung na njih pogajalci načelno dogovorili o 27 tipkanih straneh novih varčevalnih reform, ki jih je predlagala grška vlada v zameno za novo posojilo v višini od 83 do 86 milijard evrov.
Med ukrepi sta tudi varčevanje pri vojaških nakupih in zmanjšanje subvencij za kmetijstvo, toda kdo je zares zmagovalec, kdo pa poraženec zadnjih pogajanj, bo jasno šele, ko bodo znane tudi podrobnosti sporazuma, so včeraj zapisali v ameriškem dnevniku Wall Street Journal.
Obvezna grška drama
Tudi zadnje poglavje reševanja krize, že tretje v zadnjih petih letih, je spremljala obvezna grška »drama«. Za njeno zadnje dejanje je poskrbela Finska, ki je pred dnevi spet izrazila nezadovoljstvo z dosedanjim načinom reševanja krize. Toda Finci novemu paketu ne bodo uradno nasprotovali, čeprav ne verjamejo v njegovo uspešnost. Še pred tem so dobro obveščeni zahodni mediji objavili vest, da se s prizorišča umika eden od glavnih igralcev nekdanje v Grčiji zelo osovražene »trojke«: Mednarodni denarni sklad (IMF). V tej ustanovi s sedežem v Washingtonu so zagrozili, da jih zaradi grškega oklevanja pri reformah in pretiranih varčevalnih zahtev evropskih posojilodajalcev, ki bodo Grčiji onemogočile odplačevanje dolgov, pri tretjem paketu pomoči ne bo zraven. To bi lahko ogrozilo celoten projekt, saj nemška kanclerka Angela Merkel nasprotuje nadaljnjim nemškim posojilom, če IMF ne bo sodeloval pri tretjem paketu. Zato so v zadnjih dnevih iz Aten prihajale pomirjujoče novice, da se pogajanj udeležujejo tudi predstavniki IMF, toda o tem, ali bodo zares sodelovali v zadnjem paketu, se v njihovem izvršnem odboru še niso odločili.
To je za švedski časnik Dagens Nyheter pred dnevi povedal švedski predstavnik v odboru Thomas Östros. Po njegovih besedah je v IMF sicer »močna podpora temu, da bi bili del novega posojilnega programa«, a da bodo o tem še vse poletje razpravljali in pred jesenjo ne gre pričakovati odločitve.
Da IMF noče več sodelovati pri reševanju Grčije, »saj je že dvakrat kršil lastna pravila, v tretje pa jih noče«, je napovedal že prejšnji grški finančni minister Janis Varufakis. Pred kratkim je dobro obveščeni David Marsh v kolumni za spletišče Market Watch popisal notranje spore, ki so zaradi Grčije nastali v IMF. V tej ustanovi so že na začetku julija, le nekaj dni pred referendumom, na katerem so se Grki izrekli proti zategovanju pasu, opozorili, da mora Evropa Grčiji nujno odpisati del dolgov. Ta bi po ocenah IMF moral znašati okoli 30 odstotkov grškega BDP, a tudi to je premalo, ugotavljajo v britanskem Nacionalnem inštitutu za ekonomske in družbene raziskave (NIESR), kjer so pred kratkim objavili skrb zbujajočo študijo o Grčiji. Po njihovih ocenah bo čez kako leto, ko naj bi se padanje grškega BDP končno zaustavilo, grško gospodarstvo za tretjino šibkejše kot pred začetkom krize leta 2010, šele leta 2023 pa bo spet obratovalo v enakem obsegu kakor pred grškim vstopom v EU leta 2001.
V začaranem krogu
Zaradi varčevalnih ukrepov se je Grčija ujela v začarani krog, iz katerega se ne bo mogla izvleči brez odpisa dolgov, so prepričani britanski analitiki. Po njihovih izračunih bi morali posojilodajalci Atenam odpisati ali restrukturirati 95 milijard od sedanjih 320 milijard evrov dolga, kar je približno 55 odstotkov grškega BDP, če bi hoteli, da se do konca letošnjega leta njihova zadolženost zmanjša z napovedanih 186,9 odstotka na 130 odstotkov BDP. Le tako bi postali načrti IMF, da mora Grčija do leta 2020 znižati dolg na po njihovem mnenju še znosnih 120 odstotkov BDP, »vsaj izvedljivi«, je za britanski časnik Telegraph povedal analitik NIESR Jack Meaning.
