Tiskane izdaje
Kljub prihajajoči zimi in vse bolj nemirnemu morju je grški otok Lesbos še vedno ključna vstopna točka beguncev na poti proti srednji in severni Evropi. Vsak dan na otok v povprečju pripluje okoli 6000 ljudi, v zadnjih štirih dnevih, ko so stavkali zaposleni v grških ladijskih podjetjih, pa so se razmere na otoku še dodatno zaostrile.
Čeprav so danes zjutraj prvi trajekti in potniške ladje z Lesbosa vendarle krenili proti pristanišču v Pireju, bo v prihodnjih dneh na egejskem otoku v povsem neprimernih in iz dneva v dan bolj kaotičnih razmerah ostalo ujetih med 15.000 in 20.000 beguncev. Alessandra Morelli, glavna koordinatorka Visokega predstavništva Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Grčiji, pravi, da bodo danes zjutraj proti Pireju vendarle krenili trije trajekti s skupno kapaciteto 5000 ljudi. To naj bi vse bolj kaotične razmere na otoku vsaj malo sprostilo. »Lesbos za kaj takega nima kapacitet, to je turistični otok. Infrastruktura je uboga. To so izredne razmere,« je včeraj povedala Morellijeva.
Skoraj polovica izmed beguncev, ki so trenutno na otoku, spi na prostem. Humanitarna, predvsem pa medicinska pomoč je izjemno omejena. Dva velika registracijska in namestitvena centra na otoku – eden za Sirce (Kara Tepe), drugi (Moria) pa za preostale begunce – sta že več mesecev prenapolnjena. Pred obema centroma vlada strahovita gneča. Veliko beguncev ne ve, kaj jim je storiti. Številni na nadaljevanje poti proti Pireju čakajo tudi več kot teden dni.
Enega izmed centrov, Morio, je včeraj skupaj s predsednikom evropskega parlamenta Martinom Schulzem obiskal tudi predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Kljub temu da so se predstavniki lokalnih oblasti po naših informacijah potrudili otok čim bolj »očistiti«, sta Cipras in Schulz že na poti proti namestitvenemu centru z lastnimi očmi videla mali gumijasti čoln, poln beguncev, ki je bil na poti iz le dobrih deset kilometrov oddaljene Turčije.
Promet iz Turčije se (še) ne zmanjšuje: oktobra je iz Turčije na grške otoke priplulo 218.000 beguncev. V vsem letu do zdaj 609.000 – od tega 353.000 na Lesbos, kjer drugače živi le 86.000 ljudi. V turških obalnih mestih, predvsem v Izmiru in Bodrumu, tihotapci že dva tedna beguncem zaradi slabšega vremena in večjega tveganja ponujajo različne popuste.
V prenapolnjenem namestitvenemu centru visoka gosta nista naletela ravno na navdušen sprejem. Eden izmed beguncev je v času Ciprasovega obiska dejal: »Umiramo v vojni in umiramo v morju.« Drugi se je pritožil, da je v centru že tri dni. Grški premier ga je poskušal potolažiti in mu obljubil, da se bodo oblasti potrudile narediti vse, kar je v njihovi moči. Vse naokoli so ljudje spali v šotorih in na betonu.
Podobno je tudi v Mitiliniju, glavnem mestu Lesbosa, kjer več sto beguncev, ki so bolj ali manj prepuščeni samim sebi, pred pristaniščem že več dni čaka na nadaljevanje poti proti celinski Grčiji. »Mislim, da se borimo z nečim, kar presega naše zmožnosti, in to bi morali vsi razumeti,« je med obiskom begunskega centra dejal predsednik grške vlade in pri tem dodal, da je nujno čim prej doseči dogovor s turškimi oblastmi o zajezitvi begunskega toka proti grškim otokom.
Na poti iz Turčije v Grčijo je letos umrlo 430 ljudi. Iz tedna v teden je huje. Po besedah pripadnikov grške obalne straže se samo pred Lesbosom vsak dan v povprečju prevrne ali potopi pet čolnov z begunci, otoška obalna straža pa vsak dan posreduje tudi petnajstkrat. Na poti na Lesbos je umrlo že toliko ljudi, da je na lokalnem pokopališču zmanjkalo prostora. »Skrbi me vreme. Skrbi me, da se obračajo vetrovi. Skrbijo me ti ubogi ljudje, ki tvegajo svoja življenja. Žrtve je treba pokopati. Trudimo se najti prostor za novo pokopališče,« je pred tremi dnevi izjavil otoški župan Spiros Galinos.
