UNHCR načrtuje nov zbirni center v Libiji

 Odkar je sredozemska pot za begunce težje prehodna, so se razmere v državi le še dodatno zaostrile.
Objavljeno
12. september 2017 17.48
Damijan Slabe
Damijan Slabe

Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) naj bi po poročanju tiskovnih agencij v Libiji načrtoval nov zbirni center za begunce. To bo samo kaplja v morje, je dejal posebni odposlanec urada za centralno Sredozemlje Vincent Cochetel.

V Združenih narodih so še pred kratkim ostro kritizirali novo evropsko politiko do Libije in nekaterih zahodnoafriških držav iz tako imenovane skupine »Sahel 5« (Čad, Niger, Mali, Burkina Faso in Mavretanija), s katero naj bi si Evropska unija prizadevala ustaviti dotok afriških beguncev čez Sredozemsko morje. Slišati je bilo, da naj bi bila to zelo kratkovidna politika, ki pri beguncih pogosto povsem zanemarja zaščito njihovih človekovih pravic. To naj bi bilo očitno tako pri tistih beguncih, ki v Libiji v povsem nemogočih razmerah še vedno čakajo na prevoz čez morje, kot pri onih, ki so se v čolnih že podali na morje, kjer jih različne libijske milice po novem bolj lovijo kot rešujejo, pri tem pa jih pogosto ustrahujejo in s silo vračajo nazaj v libijske zbirne centre, ki največkrat spominjajo na koncentracijska taborišča. V enem izmed poročil ZN je bilo že decembra lani ugotovljeno, da so razmere v teh taboriščih katastrofalne, da se v njih dogajajo izsiljevanja, posiljevanja, preprodaje ljudi, celo za sužnje, pogosta pa tudi brutalna pretepanja in uboji.

Olje na ogenj 

Nedavni sporazum med nekaterimi evropskimi in afriškimi državami, s katerim naj bi si Evropska unija menda prizadevala omiliti posledice begunske krize, ustaviti ilegalno tihotapljenje in preprečiti množična utapljanja beguncev v Sredozemskem morju, je po oceni visokega komisarja ZN za človekove pravice Zeida Ra'ada al Husseina razmere samo še poslabšal. Evropa zdaj, namesto da bi iskala človeka dostojne rešitve za pogosto prisilno zaprte in mučene begunce, ki so obtičali v vse boj katastrofalnih libijskih razmerah, vse pogosteje celo namerno molči o truplih, najdenih na libijskih obalah ali v puščavskem pesku. Libijske mrtvašnice so po besedah Zeide prepolne, razen družin, ki v obupu iščejo sledi za svojimi izginulimi člani, pa to očitno nikogar več ne zanima. Za Evropo so pomembnejše številke, po katerih se je avgusta, tudi zaradi italijanskega dogovora z libijskimi milicami in zaradi novega kodeksa, s katerim so nevladnim in humanitarnim organizacijam tako rekoč preprečili reševanje beguncev iz čolnov, število prebežnikov čez Sredozemlje zmanjšalo za skoraj 90 odstotkov. 

Priliv ne pojenja 

A te številke, ki razveseljujejo evropske politike in jih utrjujejo v prepričanju, da je mogoče zapreti tudi »Sredozemsko pot«, so po trditvah Združenih narodov zelo varljive. Kot je v pogovoru za Die Welt povedal posebni odposlanec UNHCR za centralno Sredozemlje Vincent Cochetel, se število beguncev, ki še kar prihajajo v Libijo, ni niti malo ustavilo. Po dogovoru obrambnih ministric Nemčije in Francije Ursule von der Leyen in Florence Parly s tako imenovano sahelsko skupino in po mini begunskem vrhu, ki ga je pred kratkim v Parizu sklical novi francoski predsednik Emmanuel Macron, ob nemški kanclerki Angeli Merkel in premierih Španije in Italije pa sta se ga udeležila tudi šefa Nigra in Čada, se je priliv beguncev iz Nigra v Libijo resda nekoliko zmanjšal, toda pritiski iz podsaharske Afrike niso prav nič manjši. Po informacijah UNHCR je razlika zgolj ta, da se begunci po novem poskušajo namesto čez Niger do Libije in njenih sredozemskih obal, od koder je še vedno najbližja pot do Evrope, prebiti čez Alžirijo in druge države. Evropska unija bi se zato morala, tudi zaradi vse slabših razmer v Libiji, velik bolj osredotočiti predvsem na take za begunce tranzitne države, kot so Sudan, Čad, Niger in Alžirija, predvsem pa bi se končno morala lotiti odpravljanja vzrokov za beg, ne pa le preprečavanja posledic. 

Samo kaplja v oceanu

Kot napovedujejo v agenciji ZN za begunce, se zaradi vse bolj katastrofalnih razmer v Libiji z libijskimi oblastmi že dogovarjajo o odprtju sprejemnega centra za begunce, ki bi vsaj nekoliko omilil trpljenje ljudi. Po besedah posebnega odposlanca UNHCR Cochetela naj bi šlo za center za približno tisoč beguncev, v katerem bi bilo mogoče ljudem ponuditi vsaj približno dostojno zdravstveno in psihosocialno oskrbo, hkrati pa za njihove probleme poiskati tudi dolgoročnejšo rešitev. Zbirno taborišče naj bi »zunaj ograj« varovale libijske varnostne sile, za celoten »notranji« menedžment pa naj bi poskrbel UNHCR.

Sprejemni center, ki bo po besedah Cochetela »samo kaplja v oceanu«, naj bi bil tudi nekakšen poskus vsaj približno humanega odgovora na vse bolj katastrofalne razmere v libijskih pristaniščih, kjer se je v zadnjem času nagnetlo na desettisoče beguncev, ki so tihotapcem pogosto že plačali za pot čez Sredozemlje, zdaj pa brez denarja nimajo več kam in največkrat končajo v taboriščih, ki jih vodijo različne skorumpirane milice, kriminalci, tihotapci in prekupčevalci z ljudmi.