Tiskane izdaje
Atene − Tok prebežnikov iz Turčije v Grčijo ostaja nespremenjen, ocenjuje Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Grška vlada zato napoveduje pospešene ukrepe za obravnavo prišlekov, piše Slovenska tiskovna agencija.
Po podatkih UNHCR je od začetka leta pa do 20. januarja na grške otoke kljub slabemu zimskemu vremenu v čolnih prispelo približno 58.600 beguncev in migrantov. To je več, kot jih je na grške otoke prispelo julija lani, ko je bila kriza s prebežniki na vrhuncu. Tedaj so jih namreč našteli 55.000, piše STA.
Nevarne razmere na morju so povzročile tudi več nesreč čolnov s prebežniki − po podatkih UNHCR je od 1. januarja pri poskusu prečkanja morja iz Turčije v Grčijo umrlo 309 ljudi.
Grčija namerava sicer že do konca februarja dokončati pet sprejemnih centrov za registracijo in nadaljnjo obravnavo prišlekov. Centri nastajajo na grških otokih Lesbos − ta že deluje −, Hios, Samos, Leros in Kos na vzhodu Egejskega morja. Grčija je sicer načrtovala, da bi sprejemne centre dokončala že do konca lanskega leta, vendar je njihovo odprtje odložila zaradi kadrovskih težav.
Za obravnavo in namestitev prišlekov namerava Grčija nameniti tudi vse nekdanje vojašnice, grška vojska pa bo prevzela tudi njihovo oskrbovanje, je sinoči napovedala vlada v Atenah. Na ta način bodo v vojašnicah v atenskem predmestju Shisto in v kraju Sindos v okolici Soluna vzpostavili še dva velika sprejemna centra, v katerih bi lahko namestili po 4000 prebežnikov, še piše STA.
O krizi s prebežniki v EP in Skopju
Evropski poslanci bodo ta teden na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali predvsem o krizi s prebežniki in nadzoru tako na zunanjih mejah EU kot na mejah znotraj schengenskega območja. Poslanci nameravajo komisijo zaslišati tudi o tem, kako je z obljubljeno tri milijarde evrov visoko pomočjo EU Turčiji za begunce in spoštovanjem načela nevračanja beguncev, piše STA.
Kriza s prebežniki bo tudi osrednja tema med obiskom predstavnikov EU v Skopju − s tamkajšnjim oblastmi bodo razpravljali o finančni pomoči in možnosti napotitve več sto evropskih policistov na makedonsko mejo z Grčijo, poroča britanski časnik Financial Times.
Kot piše časnik, ideja, da bi Makedonija postala požarni zid pred prebežniki, ki iz Grčije potujejo na sever, v Bruslju in Berlinu pridobiva podporo, vendar pa vsi niso najbolj optimistični ob predlogih, da bi četrta najrevnejša država v Evropi oziroma njena meja z Grčijo postala prva obrambna črta EU pred valom prebežnikov. Nekateri analitiki poleg tega po poročanju FT tudi svarijo, da bi zaprtje meje v Makedoniji prebežnike le preusmerilo skozi Albanijo in oživilo stare tihotapske mreže v regiji, ki jo že dolgo bremenijo nezakoniti transporti goriva, orožja in ljudi.
