Uničujoči trk begunske in finančne krize

Grški ministrski predsednik Aleksis Cipras je povsem jasen − evropska pomoč ali pa grška blokada vseh sklepov bližnjega vrha s Turčijo. Če EU ne bo pokazala solidarnosti in pripravljenosti na enakomernejšo porazdeliti beguncev, Grčija ne bo dala soglasja k nobenemu sklepu vrha.

Vlada v Atenah se očitno zelo dobro zaveda, v kako nevarnem položaju se je znašla in kako katastrofalne utegnejo biti posledice makedonske blokade grške meje, ki so jo pod vodstvom Avstrije uvedle balkanske članice EU in nekatere kandidatke za vstop v Unijo. Že v prihodnjih nekaj dneh utegne v Grčiji obtičati več kot 100.000 beguncev, ki jih v finančno še vedno povsem razrvani državi preprosto ne bo več mogoče ustrezno oskrbeti.

Grška vlada je zato od EU že zahtevala denarno pomoč v višini 470 milijonov evrov (tako je vsaj poročala grška televizija ANT1), da bi vsaj za silo lahko namestila begunce, ki jih je vsak dan več. Približno 50.000 bi jih oskrbeli v begunskih centrih, ki jih s pomočjo vojske pospešeno gradijo, preostalih 50.000 pa v praznih hotelih. Toda ta rešitev seveda ne more biti dokončna, kajti napetosti v državi zaradi novega in novega pritoka beguncev hitro naraščajo. Za kako eksplozivno mešanico gre, kažejo tudi ponedeljkovi dogodki na grško-makedonski meji, ki jim grška vlada ni bila kos, čeprav je v zadnjem času močno okrepila število policistov in prostovoljcev za učinkovitejšo registracijo in oskrbo prišlekov.

Premier Cipras, ki si v parlamentu na vse kriplje prizadeva, da bi Atene še do konca tedna oblikovale skupno stališče, ki bi ga Grčija potem v ponedeljek zastopala na izrednem begunskem vrhu EU in Turčije, zato poziva vse evropske voditelje, naj končno pokažejo vsaj nekaj solidarnosti s preobremenjeno Grčijo. A videti je, da vsi ti grški klici na pomoč, razen pri nemški kanclerki Merklovi, ki edina pravi, da »Evropa Grčije v finančni krizi ni reševala zato, da bi jo v begunski zdaj pustila propasti«, še vedno niso naleteli na ustrezno razumevanje drugih evropskih voditeljev, ki vse bolj iščejo le še vsak svojo rešitev.

Ciprasov as iz rokava

Grki so zato ob robu zadnjega izmed vrhov EU, kot je poročal Spiegel, iz rokava potegnili še eno temo, za katero je Evropska unija očitno veliko bolj občutljiva, kot pa za begunce, ki jih je mimogrede pripravljena podtakniti komu drugemu. Cipras je namreč menda prvič povezal begunce, finančno krizo in dolgove. V Berlinu, še prav posebej pa v Bruslju, o tem seveda niso ravno najbolj voljni razpravljati, čeprav so zadeve še kako povezane. Nanje zlasti v grškem primeru zadnje čase vse bolj resno opozarja tudi Mednarodni denarni sklad (IMF). Grčija je namreč še julija lani od EU dobila 86 milijard evrov pomoči, v zameno pa je obljubila trde reforme in med drugim tudi milijardne prihranke pri povsem prenovljenem grškem sistemu pokojninskega zavarovanja. Zdaj pa vse te obljubljene reforme, ki naj bi bile pogoj za grško okrevanje in kasnejše servisiranje dolgov, na veliko podira begunska drama. Ta se tudi zaradi neustreznega evropskega odziva in vse bolj očitnega soliranja posameznih skupin članic že spreminja v še veliko hujšo mednarodno dramo, kot je bila tista za reševanje evra.

Predvsem nemška kanclerka Merklova, delno pa tudi Bruselj, se že vse bolj zavedata, da Grčijo vsakršno preobremenjevanje z begunci nevarno hitro lahko pahne v begunski in politični, s tem pa tudi v popoln finančni kaos, ki ga utegne krepko čutiti tudi vsa preostala Evropa. Še zlasti če bi se ji junija potem res zgodil še napovedani britanski »brexit«.

Predvsem to je tisti ključni razlog za vse glasnejša opozorila nemške kanclerke in evropske komisije, da je treba za vsako ceno preprečiti morebitni novi grški kolaps, v to isto »kategorijo« pa spadajo tudi ostre nemške kritike »avstrijsko-balkanske« solo akcije za zapiranje makedonske meje in ne nazadnje tudi včerajšnja »blitz« turneja poljskega predsednika evropskega sveta Donalda Tuska po članicah balkanske begunske »transverzale«.

Odpustki na račun beguncev

Evropska komisija je tudi zato, da bi Grki lahko čim prej zgradili nove nastanitvene kapacitete za begunce, Atenam prejšnji teden odobrila dodatnih 13 milijonov evrov, kar pomeni, da so Grki lani in v prvih dveh letošnjih mesecih samo za postavitev begunskih centrov dobili že 146 milijonov.

V vse več članicah Evropske unije, in ne le v Grčiji, je medtem slišati, da bi bilo zaradi begunske krize in z njo povezanih stroškov smiselno omiliti ali vsaj občutno zrahljati tudi marsikatere zadolžitve, kriterije in reformne obljube, sprejete v času finančne krize. V Bruslju uradno na to uho ne slišijo, ve pa se, da je evropska komisija pri spoštovanju tako imenovanih stabilizacijskih kriterijev pripravljena nekoliko pogledati skozi prste z begunci najbolj obremenjenim članicam. Posamezne, tako kot Avstrija in Francija, so si izborile celo to, da izdatki za begunce ne bi smeli vplivali na izračun maastrichtskih kriterijev, kar bi prišlo zelo prav tudi z begunsko krizo preobremenjeni Grčiji. Vendar pa v IMF do takih »odpustkov« niso tako milostni. Reforme, s katerimi se je Evropa šele začela pobirati iz finančne krize, je treba izvesti, sicer bo morala Evropa, kot je pred kratkim dejala šefica IMF Legardeova, kar sama najti sklade, iz katerih bo financirala nastali primanjkljaj.