Upadanje brezposelnosti med mladimi Evropejci

Študija ugotavlja, da sta razloga demografija in beg v podaljšano šolanje, ne pa politika Bruslja.

D. S.
sre, 08.11.2017, 08:00

Po podatkih, ki jih objavlja evropski­ statistični urad, se je število mladih brezposelnih­ Evropejcev v zadnjem času močno znižalo in je za skoraj dva milijona nižje, kot je bilo v času najhujše krize. Kar pa še zdaleč ni razlog za optimizem.

Septembra je bilo v 28 članicah unije po podatkih Eurostata brezposelnih 3,7 milijona mladih v starostni skupini od 15 do 24 let. To je bistveno manj kot na vrhuncu evropske gospodarske in finančne krize spomladi 2013, ko je ta številka presegla 5,5 milijona. Takrat je šlo po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Evropi zaradi krize v nič več kot 10 odstotkov delovnih mest za mlade pod 30 letom, najhuje so bili prizadeti predvsem manj kvalificirani, tisti, ki so prvič stopili na trg dela, in priseljenci oziroma migranti.

Relativnost statistike

Razmere na trgu dela se za mlade torej skoraj pet let po krizi izboljšujejo, vendar to, kot opozarjajo strokovnjaki, še zdaleč ni razlog za optimizem. Padajoče številke namreč niso posledica na evropski ravni na veliko obljubljanih, napovedovanih in za velikopotezne razglašenih programov za zaposlovanje mladih, ampak jih kaže pripisati nekaterim »naravnim« vzrokom. Med njimi sta, kot je pred kratkim v posebni študiji ugotovil berlinski Nemški inštitut za gospodarske raziskave (DIW), predvsem dva.

Prvi in poglavitni razlog je demografski, v marsičem pa gre padajočo brezposelnost med mladimi pripisati tudi »begu« mladih brez možnosti za službo v podaljšano šolanje in študij. Za tak korak se mladi Evropejci vse pogosteje odločijo zlasti v okoljih, v katerih je brezposelnost izrazito visoka ali pa so pogoji za zaposlitev zaradi različnih oblik prekarnega dela ali dela za določen čas zelo slabi. 
Prvega razloga, demografije, ni treba posebej pojasnjevati. Kot ugotavljajo v DIW, je zaradi staranja evropskega prebivalstva in nižje rodnosti v Evropi vse manj mladih, kar pomeni, da je zanje potrebnih tudi vse manj delovnih mest. Drugi primer, beg v podaljšano šolanje in študij, je dobro znan tudi v Sloveniji, kjer že dalj časa vpliva tudi na našo relativno »nizko« in za nekatere najbolj kritične članice EU že kar zgledno brezposelnost med mladimi.

Kritična začasnost

Še večji problem od nezaposlenosti mladih, ki vendarle upada, je po oceni nemškega inštituta že naravnost kritična začasnost delovnih mest za mlade. Kar 90 odstotkov delovnih mest za mlade je namreč začasnih. Problem je še posebej izrazit v južnoevropskih in sredozemskih članicah unije, vse pogosteje pa se pojavlja tudi v skandinavskih in vzhodnoevropskih. 
Po statističnih podatkih je brezposelnost med mladimi, zlasti na jugu Evrope, še vedno dokaj visoka. V Grčiji 44-odstotna, v Španiji skoraj 40- in v Italiji 35-odstotna. Kar ni dosti manj kot na vrhuncu krize, ko je bila v Grčiji 59-odstotna, v Španiji 56- in v Italiji 37-odstotna.

Zelo počasi se brezposelnost med mladimi zmanjšuje tudi v Franciji. V drugem četrtletju leta 2013 je bilo v starostni skupini od 15 do 24 let brezposelnih 23 odstotkov mladih Francozov, letos pa še vedno 21,9. Razmere so po oceni strokovnjakov bistveno boljše v srednji Evropi, kjer se odstotki že gibljejo med 10 in 15, kar z drugimi besedami pomeni, da članice EU, tudi ko gre za brezposelnost med mladimi, po krizi različno okrevajo, da bodo posledice ponekod trajale še dolgo in da ukrepi Bruslja z njihovim odpravljanjem nimajo veliko skupnega.

Ostra kritika Bruslja

V Nemškem inštitutu za raziskovanje gospodarstva so bili zato zelo kritični do politike Bruslja, ki si je na vrhuncu krize leta 2013 zadal nalogo vsem mladim brezposelnim Evropejcem zagotoviti delovno mesto ali vsaj možnost za ustrezno šolanje in pridobitev kvalifikacije. V ta namen je bilo zagotovljenih 6 milijard evrov, ki pa se v nacionalnih programih za odpravljanje brezposelnosti med mladimi bolj malo poznajo.

Evropsko računsko sodišče je po pisanju Faza letos spomladi celo ugotovilo, da obljubljeni evropski programi zaposlovanja mladih v nobeni izmed najbolj kritičnih članic praktično niso niti zaživeli, kaj šele, da bi dali ustrezne rezultate, da je bil denar bolj ali manj vržen proč in da bi se bilo v prihodnje namesto trgu dela veliko bolje posvetiti korenitemu spreminjanju izobraževalnih sistemov, ki zlasti v najbolj kritičnih južnih članicah unije pogosto šolajo za tamkajšnje trge dela praktično nezaposljivo mladino.


Prijavi sovražni govor