Utøyo spet zavzeli mladi

Člani podmladka laburistične stranke so se prvič vrnili na otok. Na poletnem taboru so se jim pridružili tudi nekateri preživeli.

Objavljeno
07. avgust 2015 17.00
NORWAY-ATTACKS-POLITICS
Ju. K., zunanja politika
Ju. K., zunanja politika
Pred štirimi leti je skrajni desničar Anders Behring Breivik­ na majhnem otoku nedaleč od Osla med strelskim pohodom ubil 69 ljudi, večinoma mladoletnih članov podmladka norveške laburistične stranke. Nekaj ur pred tem je pred poslopjem vlade v središču glavnega mesta razstrelil bombo. V eksploziji je umrlo osem ljudi.

Norvežani so se tudi letos množično spomnili in poklonili žrtvam tragičnega dne. Na četrto obletnico napada so se člani podmladka laburistične stranke (AUF) prvič vrnili na otok Utøya, kjer je leta 2011 umrlo na desetine njihovih svojcev, prijateljev in kolegov. Na poletnem taboru so se jim danes pridružili tudi nekateri preživeli. Poudarili so, da so po štirih letih znova zavzeli otok, čeprav ta v njihovih glavah in srcih vzbuja mešane občutke.

(Mani Hussaini. Foto: NTB SCANPIX /JON OLAV NESVOLD/AFP)

»Utøya je kraj druženja mladih aktivistov, politična delavnica, prostor za kulturo, šport, prijateljstvo in navsezadnje ljubezen. Hkrati je prizorišče najtemnejšega dne norveške povojne zgodovine,« je pred začetkom tabora dejal vodja AUF Mani Hussaini. »Tu se bomo spominjali tistih, ki smo jih izgubili.«

Med več kot tisoč udeleženci tabora je bil tudi 22-letni Ole Martin Juul Slyngstadli, ki je preživel napad. V intervjuju za AFP je vztrajal, da nima večjih pomislekov o vračanju na Utøyo. »Seveda me na kraj veže veliko čustev, toda osredotočam se na tista pozitivna.« Hkrati je dejal, da je tragična izkušnja še utrdila njegova prepričanja o pomenu multikulturalizma in strpnosti v družbi.

(Foto: ODD ANDERSEN/AFP)

V okolici otoka so danes veljali strogi varnostni ukrepi. Dan pred začetkom tabora je Utøyo znova obiskal generalni sekretar Nata in nekdanji vodja laburistov Jens Stoltenberg. Breivik, ki je krivil laburiste za razmah multikulturalizma v državi, je ubil 77 ljudi. Pozneje je bil obsojen na najvišjo možno zaporno kazen, ki na Norveškem znaša 21 let, z možnostjo ­podaljšanja.