V Münchnu merjenje zunanjepolitičnega utripa Bele hiše

Münchenska varnostna konferenca: Donald Trump je poslal podpredsednika Mika Pencea. Borut Pahor se ne strinja s pesimisti.

Fri, 17.02.2017, 11:56; spremenjen: 21:06

München - Na že 53. münchenski varnostni konferenci, na kateri so zbrani voditelji držav in vlad, ministri in strokovnjaki iz zahodnih in drugih držav, so najpomembnejša tema večji obrambni izdatki za Natove evropske države, nepredvidljivost ameriške administracije Donalda Trumpa ter vpliv Rusije na dogajanje v ZDA in Evropi.

Med izzivi vse bolj nestabilnega sveta v bavarski prestolnici omenjajo tudi prihodnost Evropske unije, Zahoda in zveze Nato, krize v evropskem preddverju, islamski in drug terorizem, napetosti v Tihem oceanu in Evraziji ter napade na demokracijo, a tudi teme o zdravju in okolju. 

Nekdanji visoki nemški diplomat Wolfgang Ischinger. Foto: Reuters

Vsi napeto ocenjujejo zunanjepolitični utrip administracije novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v München poslal svojega podpredsednika Mika Pencea in ministra za obrambo Jamesa Mattisa. Ta je udeležence konference razveselil z oceno, da je Nato najboljša vojaška zveza sveta. A ameriški general vztraja pri pravičnejši delitvi stroškov. S tem se je strinjala tudi njegova nemška kolegica Ursula von Leyen, ki je poudarila tudi skupne vrednote in še posebno peti člen, ki zagotavlja skupno obrambo vsake članice, ter navedla sodelovanje nemških, francoskih, nizozemskih in drugih vojakov na Baltiku, v Maliju, Afganistanu in drugod.

»Evropska unija je ogrožena od znotraj in od zunaj«

»V tej dvorani smo imeli že ostra nasprotovanja, a nikoli položaja, kakršen je danes,« je dejal organizator konference, nekdanji visoki nemški diplomat Wolfgang Ischinger. »Evropska unija je ogrožena od znotraj in od zunaj.« Navedel je uspehe neliberalnih strank in propagando od zunaj, ki prizadeva liberalne družbe. O prihodnosti Evropske unije so razpravljali v drugi petkovi razpravi, v kateri je prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans gibanja, kot je brexit, pojasnil z željo ljudi po nadzoru nad lastno usodo. Po njegovem prepričanju potrebujemo patriotizem, ne pa tudi nacionalizma ali protekcionizma. Predlaga takšno izvedbo brexita, ki bo povzročila čim manj škode enim in drugim. »Imamo dve vrsti majhnih držav v Evropi: tiste, ki vedo, da so majhne in druge, ki tega še niso ugotovile.«

Po Timermansovem prepričanju je temelj EU spoštovanje zakona. Tej izjavi je sledila ostra polemika s poljskim zunanjim ministrom Witoldom Waszczykowskim, saj je podpredsednik evropske komisije skupaj z Romunijo prav Poljsko omenil kot primer vlad, ki zakonodajo o delovanju sodišč, ženskih pravicah ali pa korupciji interpretirajo po svoje. Poljski šef diplomacije je menil nasprotno: da evropsko sodelovanje pomeni le prosto gibanje ljudi, dobrin, kapitala in storitev, bruseljski birokrati pa imajo druge cilje, ki jim prirejajo evropsko zakonodajo.

Ameriški minister za obrambo James Mattis in njegova nemška kolegica Ursula von Leyen sta se zavzela za pravičnejšo delitev stroškov med članicami v zvezi Nato, ki zagotavlja skupno obrambo za vsako članico. Foto: Reuters

Schäuble: Kako pomembna bo Evropa čez pet let?

V razpravi je sodeloval tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki se mu zdi v zvezi z »Evropo dveh hitrosti« najpomembnejše vprašanje, ali bo čez pet let še več Evropejcev prepričanih o pomembnosti Evrope. Predsednica Litve Dalia Grybauskaitė je razpravljala o varnostnih izzivih države, ki se počuti ogrožena zaradi delovanja velike sosede Rusije.

Ameriški obrambni minister James Mattis. Foto: Reuters

Pahor: Svet je v težavah, 
a te so premagljive

Konference se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. »V nasprotju z nekaterimi drugimi govorniki jaz nisem tako velik pesimist,« je ocenil sedanje varnostno stanje. »Če bodo prevladali ti, ki govorijo, da so konflikti neizogibni, se bo svet res začel vrteti v smislu njihovih prizadevanj, ki pa niso nujno točna.« Verjame v krepitev sodelovanja, miru in vsestranskih odnosov. »Mislim, da se je svet znašel v legitimnih dilemah, tudi v težavah, a so te premagljive, če tisti, ki verjamemo v skupnost, ne bomo odnehali in bomo imeli sveže zamisli.« Pomembno se mu zdi, da Slovenija ne bi izgubila močne proevropske in prozahodne identitete in da bi ostala država, ki se zaveda odgovornosti za svojo stabilnost in varnost, vendar vse to postavlja v kontekst skupnih prizadevanj.

Prijavi sovražni govor