Tiskane izdaje
Berlin – Ošpice, ki se od oktobra lani širijo v Berlinu, so zahtevale smrtno žrtev. V eni od bolnišnic v nemški prestolnici je za to nalezljivo boleznijo v sredo umrl 18-mesečni deček. Kako se je malček okužil, še ni znano, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Kot je danes sporočil Mario Czaja, ki je v berlinski vladi pristojen za zdravje, so ošpice v Belinu na pohodu od oktobra lani, odtlej pa so v mestu zabeležili 570 okužb. Dodal je, da je dečkova smrt dokaz, da gre za hudo bolezen.
Pri tem je pozval tudi odrasle, naj preverijo, ali so bili cepljeni. »Obstaja veliko nasprotnikov cepljenja, ki ošpice pojmujejo kot otroško bolezen,« je dejal. V Berlinu je sicer precepljenost za ošpice pri otrocih 95-odstotna.
Zaradi izbruha ošpic je bila danes zaprta ena od berlinskih srednjih šol v četrti Lichtenrade. Kot so sporočile berlinske zdravstvene oblasti, je šola zaprta zaradi težkega poteka bolezni pri enem od dijakov. Sošolci in učitelji dijaka so morali predložiti cepilne knjižice. Šola bo v torek predvidoma znova odprta, še poroča STA.
Vir okužb so bili oktobra prosilci za azil iz BiH in Srbije, kjer so bili programi cepljenja sredi vojn na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja prekinjeni. Že nekaj tednov po izbruhu je bila več kot polovica novih pacientov Nemcev, med njimi številni, ki so bili rojeni po letu 1970. Ti niso dobili druge doze cepiva, ki so jo priporočili šele po letu 1991.
Izbruh bolezni je v Nemčiji sprožil razpravo o obveznem cepljenju proti ošpicam. V Nemčiji je sicer cepljenje proti ošpicam prostovoljno, nemško ministrstvo za zdravje pa je danes zatrdilo, da kljub trenutnemu izbruhu bolezni ne razmišlja o uvedbi obveznega cepljenja. Za zdaj staršem le svetujejo, naj cepijo otroke pred vstopom v vrtec, odraslim pa, naj preverijo, ali so bili cepljeni.
Ošpice povzroča virus ošpic iz rodu morbilivirusov in družine paramiksovirusov, ki se prenaša kapljično z okuženimi izločki ust in nosu. So zelo nalezljive − v istem gospodinjstvu z bolnikom zboli 90 odstotkov oseb, ki niso imune, torej ki niso že v preteklosti prebolele bolezni ali niso cepljene. Inkubacijska doba bolezni znaša od štiri do deset dni, bolnik pa je kužen v času od pojava prvih simptomov ter še tri do pet dni po tem, ko nastopijo prvi izpuščaji.
