Tiskane izdaje
Bruselj – V spopadanju z begunsko krizo je Turčija država, od katere je odvisen uspeh evropskih prizadevanj za zajezitev množičnega in kaotičnega priliva ljudi s kriznih žarišč.
Turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu so v bruseljskih institucijah EU pogrnili rdečo preprogo. Osnovna logika je, da varovanje zunanje meje na območju Grčije ne more delovati brez sodelovanja Turčije. »Položaj, ko več sto tisoč ljudi beži v EU skozi Turčijo, se mora končati,« je zatrdil predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Razmere so dramatične. Do konca septembra je čez vzhodno Sredozemlje, iz Turčije v Grčijo, prišlo več kot 328.000 beguncev ali skoraj štirikrat več kot lani. Polovica je bila Sircev.
V zadnjih dneh se intenzivno razpravlja o različnih predlogih. Predviden je strožji režim na meji, ki bi vključeval vračanje ujetih beguncev v Turčijo. Tam bi s pomočjo EU postavili taborišča in begunce organizirano premeščali v EU. Številka, ki se omenja, je pol milijona. S takšnim ukrepom bi zmanjšali motivacijo za nevarno pot čez morje. Nadzor na meji naj bi izvajali Grčija in Turčija v sodelovanju z evropsko agencijo za meje Frontex. Če bi načrt uspel, bi se končal kaos na grških otokih in balkanski poti, saj bi begunci proti srednji Evropi potovali organizirano.
Ob nadzoru meje so bile teme Erdoğanovih pogovorov v Bruslju finančna pomoč, bitka proti tihotapcem, politika integracije, liberalizacija vizumskega režima in vzpostavitev tamponske cone z mednarodno zaščito na severu Sirije. Vanjo bi se na varno lahko zatekli begunce. Poleg tega bi z njo Turčija preprečila vzpostavitev kurdske avtonomije na severu. Bruselj je sicer načelno pripravljen razpravljati o tej coni, toda vzpostavljena naj bi bila zgolj ob strinjanju varnostnega sveta Združenih narodov.
Erdoğan je v Bruslju izrazil pripravljenost na vse načine sodelovanja. Pred očmi ima bolj bitko s terorizmom. Pred časnikarji je Islamsko državo in kurdsko PKK vrgel v isti koš. Obe da sta teroristični organizaciji. »Mi smo država, ki je ogrožena,« je razlagal s sklicevanjem na 911 kilometrov meje s Sirijo in 350 kilometrov meje z Irakom. Čeprav je v njegovi državi že več kot dva milijona beguncev in so za njihovo oskrbo plačali 7,8 milijarde dolarjev, naj bi nadaljevali politiko odprtih vrat. »Nismo razlikovali med muslimani, kristjani, jazidi,« je povedal.
Ankara se je začela pogajati o polnopravnem članstvu v EU že pred desetimi leti, pogajanja so v zadnjih letih zastala. Erdoğan se je zavzel za oživljanje pristopnega procesa, saj da je članstvo v EU strateška izbira Turčije.
