Tiskane izdaje
Berlin − Z zadnjim zagovorom svoje begunske politike v bundestagu je kanclerka Angela Merkel le za nekaj časa ublažila ostre kritike, tudi takšne iz njenih političnih vrst. Zvezni in deželni politiki konservativne unije CDU/CSU spet zahtevajo odločnejše odgovore na val beguncev in teroristične grožnje.
»Državljanke in državljani imajo pravico javno izraziti skrbi, strahove in stiske ter opozoriti na napačen razvoj,« so v tako imenovani berlinski deklaraciji zapisali pristojni za notranjepolitična vprašanja iz krščanskodemokratske CDU in bavarske krščanskosocialne CSU. »Islamskemu terorizmu se ne bomo uklonili!« Zahtevajo okrepljeno policijsko varstvo, več evropskega in mednarodnega varnostnega in obveščevalnega sodelovanja - ter begunsko in azilantsko politiko »s smislom za realnost in mero«.
Visokim politikom unije Angele Merkel se zdi od 6000 do 13.000 beguncev, ki od začetka septembra vsak dan prestopijo mejo z Avstrijo, odločno preveč. »Zvezna republika Nemčija ne more sprejeti vseh beguncev in preganjanih!« Predlagajo omejitev priseljevanja, ki ne bi smelo prestopiti meja družbene sprejemljivosti in bi še omogočalo uspešno integracijo. Z milijonom ljudi, ki jih pričakujejo letos, to po njihovem prepričanju ni mogoče.
Samo oktobra so v Nemčiji našteli 237 pretepov v begunskih taboriščih, nemški islamski skrajneži pred njimi nagovarjajo morebitne somišljenike, širi se klasični kriminal z drogami in posilstvi. Socialni delavci opozarjajo, da so ob stotinah ljudi v enem prostoru nesporazumi neizogibni, s pogosto travmatiziranimi begunci se je treba pospešeno ukvarjati.
Kanclerka še ne govori o zgornji meji priseljevanja, ki jo zahtevajo njeni strankarski kolegi, se pa zavzema za zmanjšanje begunskega bremena. Zadnja pogajanja EU s Turčijo so rezultat tudi njenega oktobrskega obiska pri predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu. Nemčija zahteva pravičnejšo razporeditev upravičenih prosilcev za azil po evropskih državah.
Zahteve kanclerkinih strankarskih kolegov
Sama je že začela vračati neupravičene prosilce za azil, v Münchnu so tako v četrtek spravili na letalo proti Kosovu 41 ljudi, med njimi najmanj enega v očeh bavarskih oblasti nevarnega islamista. Kanclerkini strankarski kolegi hočejo še več: po njihovem je treba odpraviti vse materialne prednosti, ki zdaj privabljajo mnoge, za dlje časa zamrzniti pravico do priselitve družinskih članov tudi za upravičene do azila in se dogovoriti o skupnih evropskih standardih za materialno in zdravstveno oskrbo ter begunskih kontingentih za vsako državo EU.
»Izvornim državam« je treba jasno povedati, da Nemčija ne bo izpolnila vsake njihove želje, iskati je treba rešitve, znosne za vse, ter takoj dovolj okrepiti evropsko mejno agencijo Frontex, da bo lahko obračunavala z nezakonitim prestopanjem meja in tihotapci ljudi. »Če se ne bo posrečila učinkovita zaščita schengenske meje EU, se je treba v evropskem svetu dogovoriti o izjemnih ukrepih.« Visoki politiki CDU in CSU zahtevajo pritisk na mednarodne ustanove za uveljavitev zaščitenih območij v Siriji, kamor bi se lahko zatekli begunci, vsaj eno točko berlinske deklaracije pa vlada kanclerke Angele Merkel že uresničuje s spodbujanjem evropskih pogajanj s Turčijo in drugimi sirskimi sosedami o tamkajšnjem zadrževanju beguncev. A tudi to ni brez zank in novo »realistično politiko« do avtokratskih držav, ki naj bi pomagale demokratični Evropi, že ostro kritizira del nemške javnosti.
»Po pariških terorističnih napadih vrtinec solidarnosti požira vsakršno racionalnost,« je v časopisu Handelsblatt zapisal Rüdiger Scheidges. »Zahodna strategija se imenuje izganjati hudiča (Islamsko državo) z belcebubom (Asadom).« S tem po njegovem podpirajo ruskega predsednika Vladimirja Putina in iransko vodstvo, za katera Islamska država že zato ni najbolj srhljiv nasprotnik, ker z bombami najbolj grozi Zahodu. »Veliki zaveznici Rusija in Turčija napadata druga drugo, sestreljujeta letala in bojkotirata izdelke, ZDA, ki so pod prejšnjim predsednikom Georgeom W. Bushem in njegovo iraško vojno bistveno pripomogle k usodnemu položaju na Bližnjem vzhodu, pa se pod sedanjim Barackom Obamo ne bojujejo več proti njemu in le še čakajo.« Tudi nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen si lahko predstavlja sodelovanje »z deli sirske vojske«, čeprav je v načrtu v šestih točkah izjavila, »da z Asadom ne more biti prihodnosti Sirije, to je popolnoma jasno«.
Povezave za boj proti Islamski državi
Po navedbah časopisa Bild krščanskodemokratska političarka govori tudi o »namenskih povezavah za določen čas« za boj proti Islamski državi in nemškem sodelovanju z urjenjem kurdskih borcev, izvidniškimi vojaškimi letali, letečimi tankerji in vojaškimi ladjami za zaščito francoske letalonosilke. Po njenem je treba nasilnim tujim islamistom preprečiti izhod z območja ter končati finančne tokove Islamske države, pravočasno je treba stabilizirati tudi države, kot so Mali, Tunizija, Jordanija in Libanon.
V Iraku in Siriji je treba pridobiti za sodelovanje zmerna sunitska plemena, prav tako države Bližnjega vzhoda in zalivske države, meni Ursula von der Leyen. »Kjer so vsi zainteresirani za uspeh, se najdejo tudi motivirani bojevniki proti Islamski državi, to so pokazali že Kurdi, deli iraške vojske in številni Sirci.« Nemška obrambna ministrica omenja tudi mednarodno konferenco o perspektivah območja, na katero v začetku februarja v London skupaj s številnimi partnerji vabi tudi Nemčijo, po njenem prepričanju pa je potrebna tudi iskrena razprava o vzrokih za sovraštvo in radikalizacijo. »Vprašati se moramo, zakaj se mladi moški v naših sredinah radikalizirajo, in to preprečiti s preventivo. Teroristom ne smemo prepustiti odgovora na vprašanje, kaj zahteva islam in kaj ne.«
