Tiskane izdaje
Haag − Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) je danes odločilo o pritožbi Zdravka Tolimirja, nekdanjega generala vojske Republike srbske in desne roke vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića. Potrdilo je odločitev iz decembra 2012, ko so ga zaradi genocida v Srebrenici nepravnomočno obsodili na dosmrtni zapor.
Šestinšestdesetletni Tolimir se je na razsodbo pritožil v 26 točkah, a je prizivni senat večino zavrnil. Sodba je tako postala pravnomočna.
Haaško sodišče je Tolimirja decembra 2012 spoznalo za krivega sodelovanja pri genocidu, ki so ga sile bosanskih Srbov poleti 1995 zagrešile v Srebrenici, in drugih vojnih zločinih ter ga nepravnomočno obsodilo na dosmrtno ječo. Sodni senat je tedaj pritrdil ugotovitvam tožilstva, da je bil Tolimir član zločinske združbe, katere cilj je bilo množično pobijanje in prisilno izganjanje muslimanskega prebivalstva iz dveh enklav na vzhodu Bosne ter ki je načrtovala in ukazala pokol na tisoče bošnjaških moških, starih od 16 do 60 let, ki so jih zajeli po padcu Srebrenice 11. julija 1995. General, ki je bil med vojno v BiH desna roka poveljnika vojske bosanskih Srbov Ratka Mladića, zadolžen za obveščevalno-varnostna vprašanja, je po prepričanju tožilstva celo izbral in nadziral častnike, ki so izpeljali najhujši zločin na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Obsojenec je bil spoznan za krivega v sedmih od osmih točk obtožnice, ki mu je poleg genocida očitala še odgovornost za umore, prisilno preseljevanje in vrsto drugi zločinov. Sodišče ga je oprostilo odgovornosti za deportacije.
Kot smo v Delu že poročali, je haaško tožilstvo obtožnico proti Zdravku Tolimirju vložilo februarja 2005, dve leti pozneje pa so ga aretirali v bližini Bratunca v BiH, ko je poskušal prečkati mejo s Srbijo; sam je sicer zagotavljal, da so ga aretirali v Srbiji in ga nato nezakonito prepeljali na ozemlje sosednje države, kjer so ga izročili pripadnikom Nata. Sojenje se je začelo februarja 2010, Tolimir, ki se je branil sam, pa je vseskozi vztrajal pri svoji nedolžnosti. Med procesom je tudi zanikal, da bi se v Srebrenici zgodil genocid, češ da so v vzhodni Bosni poleti 1995 potekali »spopadi s terorističnimi skupinami«.
Resnica je povsem drugačna. Srbske sile pod poveljstvom generala Ratka Mladića so po padcu zaščitenih območij Srebrenice in Žepe, kamor se je zateklo na tisoče okoliških bošnjaških prebivalcev, zajele okoli 30.000 ljudi. Večino so izgnali na ozemlje pod nadzorom bošnjaških sil, še prej pa so od njih ločili moške in dečke in jih več kot 8000 hladnokrvno ubili.
