Tiskane izdaje
Bruseljski dialog Srbije s Kosovom se bo predvidoma nadaljeval jutri, srečanje na visoki ravni pa naj bi umirilo napetosti med Beogradom in Prištino. Poleg vojne retorike in pozivov z obeh strani k ustavitvi dialoga med državama je oživela ideja o delitvi Kosova.
Visoka predstavnica EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini je obe strani pozvala k zadržanosti in predvsem k razumu. Po njenem je mir največji dosežek, napredek v procesu normalizacije odnosov med državama pa največjega pomena za obe strani. Njena tiskovna predstavnica Maja Kocijančič je še poudarila, da je dialog edini način za reševanje odprtih vprašanj.
Srbski vlak visoke napetosti
Stopnjevanje napetosti se je začelo z aretacijo bivšega kosovskega premiera Ramusha Haradinaja v Franciji in srbsko zahtevo za izročitev nekdanjega haaškega obtoženca. Čeprav je bil Haradinaj na haaškem sodišču že dvakrat oproščen vseh obtožb, beograjska oblast in tožilstvo trdita, da gre za vojne zločine, ki še niso bili zajeti v sodnem procesu, in da so pridobili trideset prič. Kosovska skupščina kljub večurni razpravi, posvečeni aretaciji voditelja Zveze za prihodnost Kosova, ni sprejela nobene od dveh predlaganih resolucij. Kamen spotike je bila zahteva o ustavitvi dialoga Beograda in Prištine, dokler Srbija ne umakne tiralic proti kosovskim voditeljem, a te zahteve ni podprla vladajoča koalicija. Na podporo niso naletele niti zahteve za vložitev obtožnic proti srbskemu predsedniku Tomislavu Nikoliću, primieru Aleksandru Vučiću in vodji diplomacije Ivici Dačiću.
Napetosti so se še bolj zaostrile zaradi srbskega vlaka, odetega v nacionalne barve, ki je bil namenjen v Kosovsko Mitrovico, kjer so ga čakali kosovski specialci z oklepniki. Priština se je za ta korak odločila, ker je presodila, da želi Srbija tako destabilizirati Kosovo. Vučić je obtožil oblasti v Prištini, da skušajo izzvati »širše spopade na Zahodnem Balkanu«. Nikolić je po seji srbskega sveta za nacionalno varnost povedal, da »smo bili na robu spopada« in da so »Albanci želeli vojno«, ko so na mejo poslali posebne enote. Ni izključil niti možnosti, da Srbija na Kosovo pošlje vojsko, odgovornost za zaplet pa je pripisal »Albancem in njihovim sponzorjem«, zlasti odhajajoči ameriški administraciji. Vlak, okrašen s freskami, bo po novem vozil od Kraljeva do Požege, da bo lahko čim več Srbov na lastne oči videlo, česa so se ustrašili kosovski Albanci.
Kosovo na žrtvenem oltarju
Bivši šef ameriške centralne obveščevalne agencije (Cia) za Balkan Steven Meyer je v časniku Nedeljnik svetoval Vučiću, naj obvesti Bruselj in Prištino, da Beograd ne bo več sodeloval v bruseljskem procesu, ker zaradi odpora kosovskih Albancev niso dosegli omembe vrednega napredka. Kot še meni, bi morala Srbija zahtevati vzpostavitev bolj učinkovitega pogajalskega okvira, kljub pritiskom EU in ZDA, ki bi sledili, pa ne bi smela popustiti.
Nov pristop bi se moral osredotočiti na vprašanje suverenosti. Po Meyerju bruseljski dialog rešuje trivialna vprašanja, ki ne vplivajo na bistvo problema, noben napredek pa ni dosežen glede vzpostavitve skupnosti srbskih občin na Kosovu. Bivši balkanski šef Cie še meni, da je Priština nepopustljiva, ker je prepričana, da je Beograd pripravljen storiti vse, da bi ugodil Bruslju. Meyer še ugotavlja, da imajo kosovski voditelji prav, ker se je Srbija zaradi odločitve Vučićeve vlade, da bo na oltarju EU žrtvovala Kosovo, Srbija znašla v defenzivi. Čeprav Beograd trdi, da nikoli ne bo predal Kosova, se korak za korakom prav to dogaja, ocenjuje Meyer.
Beograd je s soglasjem o tehničnih pogajanjih od dna k vrhu potihem predal suverenost, v zameno pa ni dobil ničesar. Po Meyerjevem mnenju bruseljski sporazum, ki ustreza Prištini, ne pa tudi Beogradu in srbskim interesom, ni edini možni način za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom. Meyer svetuje Vučiću, naj krene po drugi poti in se osredotoči na reševanje resnih političnih vprašanj, ki so jedro problema. Vučićeva vlada se je hrabro uprla EU in ZDA, ko je zavrnila uvedbo sankcij proti Rusiji, enak pogum pa bi morala pokazati tudi glede kosovskega vprašanja.
Srbija ne bo dobila Kosova
Nova beograjska strategija bi morala upoštevati realnost in sprejeti dejstvo, da Srbija ne bo dobila nazaj Kosova. Meyer je posvaril, da bi vsak poskus v tej smeri vodil v vojno, ki je Srbija ne bi mogla dobiti. Kot še meni, je iluzorno pričakovati, da bo novi ameriški predsednik Donald Trump Srbiji vrnil Kosovo, ker nima niti moči niti pravice, da bi to naredil. Čeprav razume Srbe, ki se bodo težko sprijaznili, da so nepovratno izgubili suverenost nad ozemljem južno od Ibra, jim svetuje, naj raje podprejo in zavarujejo 150.000 rojakov, ki še vedno živijo na Kosovu.
Meyer vidi rešitev v delitvi Kosova po etnični liniji. Po tem scenariju bi Beograd vzpostavil suverenost na severu Kosova z večinskim srbskim prebivalstvom, ozemlje južno od Ibra pa bi bilo pod suverenostjo Prištine. Albanci na severu bi se lahko po želji preselili na jug, če bi ostali, pa bi jim morali Srbi zagotoviti varnost in napredek. To bi morali Albanci zagotoviti tudi Srbom v srbskih enklavah južno od Ibra, če Srbi ne bi hoteli živeti pod kosovsko suverenostjo, pa bi se lahko preselili na sever ali v Srbijo. Selitev narodov in spoštovanje njihovih pravic bi nadzirali Združeni narodi.
