Tiskane izdaje
Preteklost je cokla, vseprevečkrat in v premnogih družbah. Zadnje dneve so se v Madridu spet bolj kot s prihodnostjo ubadali s preteklostjo, a saj takšna je bila predvolilna obljuba nove županje Manuele Carmene: odstranili bomo še zadnje sledi frankizma.
Zdaj, ko je na oblasti že več kot pol leta, so jih res začeli. Mnoge moti, da se je levičarska mestna oblast lotila »čiščenja« spomenikov, povezanih s frankistično diktaturo, ne da bi vnaprej opozorila javnost.
Prejšnji teden so delavci, kakor poroča El País, odstranili spomenik (iz leta 1960) v soseski Jerónimos, posvečen vojaškim avtoritetam, a o tem niso obvestili madridskega odbora za dediščino. Hkrati je tudi desničarski unionist José García Vara, ki so ga ubili leta 1925, izgubil svojo javno obeležje, in podobnih primerov tihega odstranjevanja naj bi bilo še več: umaknili so tudi ploščo, posvečeno osmim patrom karmeličanom, ki so jih leve sile umorile leta 1936. Zato so mnogi (konservativni politiki) ogorčeni in so neredki tudi javno protestirali, češ da ni mogoče kar tako umikati spomenikov, pa naj bodo ti ljudem všeč ali ne. Umik da zahteva strokovno presojo, in treba se je ukvarjati z vsakim kipom, spominsko tablo ... posebej. Iz vrst oblasti je medtem slišati, kako ničesar ne počnejo potihoma in naskrivaj, ampak so vse napovedali že decembra na seji mestnega sveta.
Premnoge sledi
Mnoge sledi temačne španske preteklosti so zbrisali že leta 2007, ko je tedanja socialistična oblast z Joséjem Luisom Zapaterom na čelu sprejela zakon o zgodovinskem spominu. A ko je maja lani državljanska platforma Ahora Madrid iztrgala vajeti konservativni Ljudski stranki (po 25 letih vladanja), je obljubila, da bo z ulic odstranila še zadnje sledi frankizma. Decembra je mestni svet sprejel tudi odločitev, da bodo spremenili vsaj trideset uličnih poimenovanj, ki se prav tako še vedno navezujejo na diktaturo. Pobudi so nasprotovali v Ljudski stranki, medtem ko jo podpirajo socialisti, platforma Ahora Madrid, stranka Ciudadanos. Po napovedih naj bi ulice preimenovali še pred poletjem in kakor je slišati, naj bi vidnejše mesto na uličnih tablah dobile ženske. Sploh pa naj bi se z vprašanjem bolj kot politika ukvarjala stroka ..., zato se menda ni bati neusmiljenega čistunstva: izbrisali bodo le imena »pobudnikov državnega udara, ki je vodil v državljansko vojno, in tistih, ki so zagrešili zločin proti človečnosti«. Z novim zemljevidom Madrida naj bi se, kakor razlaga vladajoča struja, poklonili pozabljenim posameznikom – ki si to zaslužijo: zaradi svoje izjemne življenjske poti –, pa tudi dogodkom, ki so bili pozitivno prelomni za skupnost.
Trenja in pozivi k odstopom
Zaradi odstranjevanja spomenikov, povezanih z generalom Francom, se je precej pogrelo politično razpoloženje, posebno med levičarsko mestno oblastjo in desničarsko regionalno. Iz vrst konservativcev je slišati, kako bodo sodno ukrepali, zato že pozivajo k odstopom. Tudi predsednica vlade avtonomne skupnosti Madrid Cristina Cifuentes je jasna, da je brisanje preteklosti na način, ki ga ubira vladajoča mestna politika, »nedopustno«. O odstranitvi že omenjene plošče, posvečene ubitim redovnikom, denimo, niso obvestili niti duhovnika župnije, v katero sodi pokopališče Carabanchel, kjer je visela. Že dan zatem so jo zaradi pritožbe, piše El País, vrnili na svoje mesto. V Ljudski stranki so prepričani, da obeležja, nad katera se zdaj spravlja vladajoča struja, niso bila v navzkrižju z zakonom o zgodovinskem spominu, zato ni (bilo) nobenega razloga za umik. Obtožbe, da manjka transparentnosti, so glasne, kakor tudi ni malo pomislekov, kako bi se morali že enkrat nehati vrteti v preteklosti in bi končno stopili v prihodnost.
