Tiskane izdaje
Skopje − Politične krize v Makedoniji je, kot kaže, konec. Voditelji štirih največjih političnih strank so s pomočjo posrednikov iz Evropske unije po več ur trajajočih pogajanjih zgodaj davi dosegli sporazum za rešitev krize, ki državo pretresa že več kot leto dni.
»Lahko potrdim, da smo dosegli dogovor, ki so ga podpisali voditelji štirih največjih strank,« je po srečanju s predsednikom makedonske vladajoče stranke VMRO-DPMNE in premierm Nikolo Gruevskim, vodjo opozicijske SDSM Zoranom Zaevom, Alijem Ahmetijem iz koalicijske vladajoče albanske stranke DUI in Menduhom Thacijem iz albanske DPA dejal komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn. Dodal je, da je z doseženim zadovoljen, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Kot je pojasnil evropski komisar, so se voditelji strank strinjali glede začasnih parlamentarnih volitev in da bo pozornost v prihodnje usmerjena na implementacijo poročila o drugih priporočilih evropske komisije.
Kot so se strinjali makedonski politični voditelji, bo premier Gruevski do konca leta odstopil s položaja. V Makedoniji bodo nato 24. aprila prihodnje leto izvedli predčasne volitve, ki jih bo pripravila prehodna vlada. Ta bo v skladu z dogovorom oblikovana najpozneje do 15. januarja, pri čemer bo predsednik prehodne vlade član vladajoče VRMO-DPMNE, opozicijska SDSM pa bo prispevala pet ministrov. Pred tem se bo morala opozicija že na začetku septembra vrniti v parlament in s tem končati svoj bojkot zaradi domnevnih volilnih prevar na volitvah leta 2014. Predvideno je tudi, da bo 15. septembra izbran posebni tožilec, ki bo zadolžen za preiskavo prisluškovalne afere.
Makedonski premier Gruevski je po doseženem sporazumu ocenil, da je politična kriza v Makedoniji rešena, evropske perspektive države pa ostajajo odprte. Vodja največje opozicijske stranke Zaev pa je po zaključku pogovorov izrazil zadovoljstvo s sporazumom in dejal, da se je s tem potrdilo vse, za kar so si prizadevali njegova stranka in koalicijski partnerji v projektu Resnica za Makedonijo.
MZZ podpira dogovor
Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve so dogovor med predsedniki štirih največjih političnih strank v Makedoniji podprli. »Gre za izjemno pomemben korak v smeri ponovne vzpostavitve zaupanja med političnimi akterji, vzpostavljanja zaupanja v inštitucije ter končanje dolgotrajne politične krize v Makedoniji,« so zapisali.
Kot so dodali, pričakujejo učinkovito in odgovorno implementacijo doseženega sporazuma, saj je za izhod iz politične krize in uspešno približevanje Makedonije evroatlantskim integracijam spoštovanje sprejetih dogovorov ter konstruktiven in vključujoč dialog ključnega pomena. Poudarili so še, da Slovenija ostaja odločna zagovornica čimprejšnjega napredka Makedonije na poti v EU in NATO.
Leto dni političnih pretresov
Makedonijo je vse od volitev aprila lani − na njih je znova slavil Gruevski − pretresala globoka politična kriza. Vlada in opozicija sta na račun druga druge izrekali hude obtožbe.
Opozicijski voditelj Zoran Zaev je makedonsko vlado tako obtoževal volilnih prevar, ni priznaval rezultatov parlamentarnih volitev, njegova stranka SDSM pa je zato bojkotirala delo parlamenta. Odnosi med strankama so se še zaostrili februarja, ko je opozicija odvrgla tako imenovano medijsko bombo ter Gruevskega in njegovo vladajočo stranko obtožila nezakonitega prisluškovanja 20.000 ljudem, med drugim politikom in novinarjem, in začela objavljati posnetke, ki po njenih trditvah dokazujejo sporno delovanje vladajočih − med drugim tudi vsesplošno korupcijo in kriminalna dejanja. Konservativna vlada je po drugi strani Zaeva obtoževala vohunjenja in poskusov destabilizacije Makedonije.
Po mesecih politične krize so olje na ogenj prilili še majski spopadi med makedonskimi varnostnimi silami in oboroženimi skrajneži v Kumanovu na severu Makedonije, v katerih je bilo ubitih 14 teroristov in osem policistov, še najmanj 37 pa je bilo ranjenih.
Vse glasnejša je postajala tudi javnost − sredi maja se je na protestnem shodu v glavnem mestu Skopje zbralo približno 20.000 privržencev opozicije, ki so glasno zahtevali odstop Gruevskega; nekaj dni pozneje pa se je na podobnem shodu zbralo približno 30.000 privržencev vladajoče stranke in premiera Gruevskega.
